SEMINAR 8 - Pravo in reševanje družbenih konfliktov Flashcards
avtor
NILS CHRISTIE
kaj je point
kazenski spori so bodisi postali last drugih ljudi (primarno odvetnikov) , bodisi je bilo v interesu drugih ljudi, da spore z opredelitvijo (vsebinsko) odpravimo
kako avtor obravnava spore? kaj meni glede njih
kot lastnino
to da se spore vzame iz rok oškodovance vidi kot oškodovanje
meni da bi morali v ospr biti udeleženci in žrtve sporov ne pa spori sami po sebi
kateri 2 situaciji primerja avtor
primer reševanja sporov v aški skupnosti v Tanzaniji (civilni spor)
reševanje sodobnih sporov v sodobnih zahodnih družbah
primerjaj spor v Tanzaniji s kazenskim sporom pri nas
v T civilni spor, danes kazenski
v T v središču stranki, v sodobnem središče na storilcu in zastopnikih
V T sodniki opazujejo, v sod aktivni
občinstvo v T veliko vlogo (prijatelji, sorodniki)
v T mediji in novinarji niso prisotni
v T obe strani lahko govorili, vsi poslušali, sodelovanje v lastnem sporu, pri nas spor pretvorjen v spor med pos in državo (zastopnik)
kakšno vlogo imajo danes sodišča pri sporih?
danes spdišča niso osrednji element, temveč obrobni
niso element vsakdana državljanov na 4 načine:
1 - nahajajo se v upravnih središčih mest (izven doseg obič ljudi)
2 - ogramna stavba / kompleks stavb - težko znajti notri, namenjena pravnim uradnikom
3 - stranke obroben položaj, imajo zastopnike (vrhovna sodišča stranke popol izklj iz samega sojenja)
4 - razlika med civilnim in kaz sporom
kdo so profesionalni tatovi sporov
ODVETNIKI
postavljajo svoje arg ker vedo da bodo z njimi zmagali - utišajo stranko
ne predstavljajo strankinih argumentov, temveč favorizirajo dol tip arg, ki prihaja iz pravne stroke
(primer nemškega simpatizerja ki ga je odvetnik ponižal da je zmagal)
TOŽILCI
poosebljajo državo in nadomestijo žrtev - ji ukradejo sodelovanje
OSKRBOVALNI DELAVCI
(psiholog, kriminolog, soc delavci)
sodelujejo pri reš spora ampka fa ne dojemajo pravniško
v središču ni sam spor ampka način kako obravnavati udeležence
kdo so strukturni tatovi
gre za tendence ki imajo podobne učinke kot kraja
sama dr struktura je razlog, da se spori vzamejo iz rok nepors udeležencev
to pojasni z 2 obl SEGMENTACIJE
- v prostoru
- ponovno uvajanje kastne družbe
kateri dve vrsti tatov loči Christie
profesionalni in strukturni tatovi
zakaj avtor dr spore obravnava kot lastnino?
sam spor je last udeležencev, strank sporov
družba je oškodovana, ker nam je odvzeta priložnost za paritcipacijo
druga izguba je priložnost razčiščenja glede pravil, kje so meje zakonov
- izgubimo pril za razjasnitev pravil igre
- žrtev in strilec izgubita možnost sama povedat stvari
zakaj je žrtev poraženka?
ker je
1 - utrpela materialno škodo
2 - bila fizično in ali psihično prizadeta
3 - nadomestilo za trpljenje ji je vzela država
4 - izgubila možnost sodelovati v lastni zadevi
razmerje družba-država-pravo
pravo omogoča državi da je nad družbo
pravo je instrument države
restorativna pavičnost
teorija pravičnosti ki poudarja pomen porpave škode povzorčene s škodljivim dejanjem
cilj naj bi bil dosežen s sodelovanjem vseh strank v postopku
katera vrsa spora je v ospredju? kakšen vidik je to? zakaj so pomembni za Christija?
kazenski spor
to je vertikalni spor - (država-skupnost)
druga vrsta je civilni spor oz spor med dvema prirejenima osebama (horizontalni vidik)
kazenski spori so za Christija pomembni, ker v njih vidi težavo da so postali ukradeni
kaj so posledice segmentacije glede na prostor in kastne znač?
- depersonalizacija družbenega živ
- uničenje sporov še preden nastanejo
- spori postanejo nevidni
depersonalizacija družbenega živ
medsabo se poznamo le kot dr vloge, ne pa kot osebnosti
smo šibkeje povezani
spore rešujemo težje, saj imamo omejen obseg inf drug o drugem
sporu smo se sami pripravljeni odreči
uničenje sporov še preden nastanejo
današnji spori med ljudmi ki si manj pomenijo zaradi kaznivih dejanj zoper časti
spori zaradi čustvenih vezi in manjše mere časti sploh ne nastanejo
spori postanejo nevidni
PRIVATIZIRANI SPORI
zaradi večje izoliranosti sporov so žrtve bolj ranljive za zlorabo (npr nasilje v družini)
zločini ogromnih EKONOMSKIH KORPORACIJ zoper posameznik, ki so preveč nemočni da bi same sebe spoznali za žrtve