Razvoj inter/multikulturnih pedagoških modelov in šolskih politik Flashcards
5 multikulturnih pedagoških modelov po Sleeter in Grant (ZDA)
- Usmerjenost k poučevanju netipičnih in kulturno drugačnih učencev (pri nas)
- Usmerjenost k krepitvi medosebnega razumevanja
- Usmerjenost k študiju posameznih skupnosti
- Usmerjenost k vzgoji za multikulturnost
- Usmerjenost k vzgoji za multikulturnost in socialno pravičnost
Usmerjenost k poučevanju netipičnih in kulturno drugačnih učencev
Gre za učence, ki prihajajo iz drugačnega okolja oziroma za učence iz ranljivih skupin, ki se soočajo s primanjkljaji, ki jim onemogočajo uspešno vključevanje v šolo in družbo. Merilo za presojo je večinska družba. Tu sta se razvila dva kontradiktorna pristopa:
- KONSERVATIVNI PRISTOP, ki zanemarja kulturne razlike in pričakuje prilagajanje večini. Izobraževanje temelji na klasičnem kanonu (=vezan na koncept splošne izobrazbe, ki izhaja iz klasičnega izobraževalnega ideala).
- LIBERALNI PRISTOP, ki organizira programe za kompenziranje kulturne pomanjkljivosti učencev. Zagovorniki progresivne struje poudarjajo močne točke manjšinske populacije - v šolo je potrebno vključiti kulturo drugih slojev in kultur. Upoštevati je potrebno njihove učne stile in komunikacijske stile.
NAMEN: je omogočiti postopen prehod iz ene kulture v drugo. Tak prehodni značaj imajo lahko dvojezični programi. CILJ izobraževanja je pomagati učencu, da čim prej usvoji učne cilje.
Pristop se napaja iz teorije učenja po Vigotskem in teorije učenja jezika Cumminsa.
V PRAKSI je učitelj usmerjen na učenca priseljenca in ne na celotno skupino, prizadeva si nadomestiti vrzeli v znanju. Izhaja iz učenčevega predznanja, učilnica naj bo ustrezno opremljena, svetuje se vključitev staršev.
+ : usmerjenost na dosežke in standarde znanja
- : deficitarni pristop, prevelika usmerjenost na jezik, problem pokroviteljskega odnosa s starši.
Usmerjenost k krepitvi medosebnega razumevanja
Pristop je imenovan tudi interkulturni pristop. CILJ je dobra medkulturna komunikacija.
Učenje združuje praktične komunikacije spretnosti, spoznavanje drugih kultur, krepitev empatije, odpravo predsodkov. Pristop je bližje konservativno usmerjenim ljudem, saj ne terja sprememb sistema in ohranja klasični kanon.
Vezan na Allportovo teorijo predsodkov, navezuje se na humanistične psihološke teorije ter skupinsko dinamiko.
v PRAKSI: Spodbujanje občutka povezanosti, sprejemanja drugih, gojenje pozitivnih čustev, reduciranje predsodkov, ozaveščanje. Ciljna skupina je celoten razred. Učna ura deluje po logiki obogatitve. Svetujejo se skupne in dobrodelne aktivnosti.
+ : učenci so čustveno angažirani, imajo pozitiven odnos do različnosti, pridobivajo novo znanje, poudarek na komunikacijskih spretnostih.
- : stereotipi se lahko le še poglobijo, ni uvida v globlje družbene probleme/konfliktnost/diskriminacijo.
Usmerjenost k študiju posameznih skupnosti
Osredotoča se na kulture posameznih marginaliziranih skupin.
CILJ je pripoznanje manjšinskih skupin, spoznavanje manjšinskih kultur in pripravljenost za sprejemanje.
Oblikujejo se posamezni učni predmeti z dvema namenoma: 1) zbiranje vsebin, ki so izločene iz večinske kulture in 2) pomoč posameznikom pri razvoju bolj pozitivne samopercepcije in samopodobe.
pristop odpira vprašanje kurikula oz. izbire znanja.
PRAKSA: V učne načrte se vključuje več kulturno specifičnih vsebin, izkušnje izkoriščanja in nepravičnosti, oblike boja za pripoznanje,… Pouk je zasnovan večperspektivno. Zaposleni so učitelji, ki so pripadniki manjšin ali priseljenci. Vabijo se gosti. Primeren je za visokošolsko raven.
Če je vključen na nižje ravni se lahko znajdemo pred pastmi, kot so etnocentričnost, eksotika, pride bolj do ločevanja kot povezovanja.
Usmerjenost k vzgoji za multikulturnost
CILJI so promoviranje:
- vrednosti in moči kulturne raznolikosti
- človekovih pravic
- alternativnih življenjskih izbir
- družbene pravičnosti in enakih možnosti za vse ljudi
- enakosti distribuciji moči med ljudmi (širše družbeni cilji).
Model je namenjen vsem učencem in se zavzema za odpravljanje nepravičnega družbenega statusa quo.
Zavzema se za odpravljanje predsodkov, oblikovanje inkluzivnih kurikulov, spodbuja dvo-večjezične programe, terja večjo kulturno raznolikost med učiteljskim osebjem.
Zavzema za strukturo enakosti in kulturni pluralizem, namenjen je vsem učencem, visoki cilji za vse, sodelovanje s skupnostjo in starši, sodelovalno učenje.
KRITIKA je konservativna, s strani zagovornikov kanona in narodne enotnosti.
Usmerjenost k vzgoji za multikulturnost in socialno pravičnost
Najbolj celosten in aktivističen pristop k multikulturnemu izobraževanju v ZDA.
Terja preoblikovanje programov in strukturo šole na treh ravneh:
- Osnova je kulturna raznolikost (teme: družbeni razred, vera, jezik, spolna usmerjenost, PP,..)
-Implicitna pravila in vrednote, ki izhajajo iz srednjega razreda belega prebivalstva je treba narediti eksplicitna
-multikulturno vzgojo je potrebno povezati z državljansko vzgojo.
Naslanja se na kritično pedagogiko, Freirovo pedagogiko zatiranih, Deweyevo tradicijo.
Poimenujemo ga lahko kritični multikulturalizem ali antirasistična pedagogika.
Ne gre za alikativen pristop, zato se pri didaktični izvedbi opira na ostale modele. Terja šolsko reformo (izobraževanje učiteljev, ocenjevanje, kurikul, organizacija).
PROBLEM: Kaj narediti, če manjšinske skupnosti nasprotujejo kritični teoriji in kritičnemu multikulturalizmu?
NEMČIJA v sklopu razvoja pedagoških modelov
Nemčija je bila prva zahodnoevropska država, ki je razvila, v sklopu socialne pedagogike izobraževanje za priseljence. Poimenovala ga je TUJSKA pedagogika (Aüsländer Pedagogik).
Bila je utemeljena na asimilaciji in usmerjena k problemom priseljencev. Razvila je kompenzatorne pristope, da so se priseljenci naučili jezika in se vključili v družbo. v 80./90. letih se preusmerijo na Interkultuno pedagogiko in spremenijo celoten fokus izobraževanja na celotno šolsko populacijo (ne na primanjkljaje učencev).
Razlike med TUJSKO pedagogiko in INTERKULTURNO pedagogiko v Nemčiji
- DIAGNOZA: Tujska izhaja iz deficitov/primanjkljajev, ki jih imajo priseljenci in jih ovirajo pri vključevanju v nemško družbo. Primanjkljaji na področjih jezika, nemške družbe, predznanja,.. Naloga šole je, da razvije oblike pomoči (dodatni pouk, kompenzacijski program). Osnovni problem so torej psihosocialne značilnosti otrok.
Zaradi vpliva anglo-ameriških diskusij se v Nemčiji začne spreminjat sistem. - CILJNA SKUPINA: Tujska je ciljala samo na otroke priseljence. Interkulturna pa zahteva spoštovanje vseh kultur in razvoj zmožnosti za sobivanje, ter posledično cilja na VSE učence.
- PEDAGOŠKA PRAKSA: Tujska je oblikovala različne ločene oblike izobraževanja: zunanja diferenciacija, posebni oddelki, posebna pomoč pri nalogah, dodatni pouk. Več otrok je pristalo v posebnih šolah. Interkulturna pedagogika pa poudarja da se učenci lahko učijo drug z drugim in drug od drugega. Izpostavila je pomen učenja o drugih kulturah, ves čas je terjala revizijo kurikulov. Šole naj svojo multikulturnost proslavijo.
- CILJI: Tujska je imela dva cilja, vpis učencev priseljencev v nemške šole prek homogenizacije in normalizacije + zagotavljala pouk materinščine in učenje lastne kulture migrantov. Pomenilo asimilacijo, resocializacijo. Interkulturna pa “pomen učenja za življenje v pluralni družbi”. Pomenilo okrepitev kulturnih identitet in pomoč šole pri oblikovanju identitete med dvema kulturama.
- DRUŽBENI MODEL: Tujska se naslanja na idejo o nacionalni državi, kulturno homogeni in monojezični. Interkulturna izhaja iz ideje o multikulturni družbi.
Kaj se dogaja v Nemčiji danes?
- Šole brez rasizma
- Dvojezične šole v Berlinu
- Podpora učiteljem z izkušnjo priseljenstva
-Interkulturnost je medpredmetna tematika
Še danes ima Nemčija težave s priseljsnko izkušnjo (najslabši med državami, kar se tiče razkoraka med uspešnostjo priseljencev in večine). Učenci dobijo različne oblike podpore s strani šole, odvisno kje se šola nahaja. Možnosti učenja materinščine so omejene.
