Kontekst razvoja interkulturnosti v vzgoji in izobraževanju

Question 1

Razlika med politiko pripoznanja in politiko prerazporeditve (redistribucije)?

Answer 1

Politika pripoznanja pozornost usmerja na kulturne nepravičnosti, ki koreninijo v družbenih vzorcih reprezentacije, interpretacije in komunikacije. Nepravičnosti obsegajo kulturno gospodarstvo, neprepoznavnost in nespoštovanje. Politika pripoznanja zato predlaga kulturno in simbolno spremembo, ki bi privedla do pozitivnejšega vrednotenja manjšinskih skupin. Prizadeva si afirmirati različnost skupin.

Politika prerazporeditve se ukvarja z družbeno-ekonomskimi nepravičnostmi, ki izvirajo iz ekonomske strukture družbe in vključujejo: izkoriščanje, ekonomsko marginalizacijo in ekonomsko pomanjkanje. Posledično politika prerazporeditve predlaga ekonomsko prestrukturiranje. Zmanjšati želijo razredne razlike med skupinami.

V realnem svetu sta obe skupini politik povezani, saj se lahko nekatere skupine znajdejo na dnu obeh, npr. priseljenci so pogosto hkrati revni (politika prerazporeditve) in hkrati nespoštovani (politika pripoznanja).

Question 2

Razvoj multikulturalizma po Kymlicki

Answer 2

1. Multikulturalizem kot komunitarizem (komunitarci si prizadevajo za skupne pravice, ki zadoščajo skupnosti. Ljudje smo vpeti v družbena razmerja in vloge, zato se pogled na dobro življenje oblikuje v skupnosti).
2. Multikulturalizem v liberalnem okviru (Posameznik mora imeti pravico izbirati med dobrimi načini življenja. Ta izbira je mogoča le, če so vsi načini spoštovani. Pomemben je tudi odnos znotraj skupine in med skupinami).
3. Multikulturalizem kot odgovor na naradotvornost (država mora zagotoviti vključitev vseh v družbo in skupno ti. Societalno kulturo. Njeno središče je skupni jezik).

Question 3

Skupine manjšin oz. tipi etnokulturnih skupin po Kymlicki

Answer 3

1. Narodne manjšine (poddržavni narodi (v preteklosti so imeli državo, Istra) in staroselski prebivalci (zaradi priseljencev so izgubili svoje ozemlje, vendar želijo ohraniti svoj tradicionalni način življenja in na svoj način sodelovati v modernem svetu, Aborigini v Avstraliji)).
2. Priseljenske skupine (emigriranje, želja po prepoznanju, do državljanstva preko procesa naturalizacije).
3. Izolacionistične etnoreligiozne skupine (skupine, ki ne želijo sodelovati v širši družbi, Amiši).
4. Metojki (nezakoniti ali začasni priseljenci brez možnosti za pridibitev državljanstva, Nedokumentirani).
5. Afroameričani (nasilno priseljeni iz Afrike v Ameriko za čas trgovanja s sužnji).