Prokarionti in evkarionti Flashcards

1
Q

Naštej značilnosti živih sistemov.

A
  • kompleksna sestava in visoka stopnja organiziranosti
    vsaka komponenta ima točno določeno funkcijo
    (načelo ekonomičnosti)
  • sposobnost črpanja in pretvorbe energije iz okolice
  • sposobnost razmnoževanja (sposobnost rasti, diferenciacije in replikacije)
  • sposobnost odzivanja na spremembe v okolju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Naštej splošne značilnosti celic.

A
  • evolucijski izvor
  • membrana
  • delitev
  • informacija o zgradbi različnih beljakovin je
    zapisana v molekuli DNA
  • podvojevanje DNA je osnova za dedovanje
  • v vseh celicah poteka sinteza beljakovin na
    podoben način
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako morfološko klasificiramo celice?

A

Na prokaronte in evkarionte

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako genetsko klasificiramo celice?

A

Na prokarionte, evkarionte in arheje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Opiši kemijsko zgradbo prokariontov.

A
  • Voda: 70%
  • Drugo: 30%:
    o Proteini 15%
    o RNA 6%
    o DNA 1%
    o Fosfolipidi 2%
    o Polisaharidi 2%
    o Ioni 4%
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej oblike prokariontov.

A

Oblike prokariontov

  • kroglaste (koki)
  • paličaste (bacili)
  • polkrožno zavite (vibriji)
  • spiralno zavite (spirili)
  • valovite (spirochete)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako so zgrajeni prokarionti?

A
  • nimajo notranjih membran (citoplazma ni razdeljena, posledično ni organelov)
  • nimajo jedrne ovojnice (dednina plava okrog)
  • nimajo membranskih organelov (razen ribosomov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako veliki so prokarionti?

A

Povprečno merijo 1- 10 µm. Nekatere bakterije dosežejo do 200 µm. Mikoplazme (bakterije brez celične stene) merijo le 0,2-0,3 µm.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Koliko meri hipotetično najmanjša celica, koliko atomov vsebuje, zakaj je tolikšna?

A

Meri 50 nm v premeru. Taka celica ima 1,5 milijonov atomov. Tolikšna je, ker za izvajanje kompleksnih funkcij, rast, razvoj..potrebuje encime vsaj 100 reakcij (najmanj 1) - za delovanje rabijo vse molekule 40 nm prostora (premer). Zaradi celične membrane dodamo še 10 nm.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opiši E-coli

A
  • je paličasta bakterija
  • najdemo jo v prebavilih
  • je pogojno patogena
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je sporotvornost (sporulacija), zakaj poteče? Kaj je germinacija?

A

To je proces v katerem nastajajo spore. Celica iz metabolno aktivne preide v neaktivno.
Sporulacija je obrambna funkcija za preživetje v
neugodnih življenjskih pogojih, ker spora omogoča prokariontu veliko odpornost.
Germinacija je obratni proces od sporulacije. Pri germinaciji membrane razpadejo, celica sprejme vodo in zopet postane aktivna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako izgleda spora, kakšne so njene lastnosti?

A

V spori je območje dedne snovi, malo je citosola, predvsem pa je debela celična membrana.
Pri tem izginejo encimi za aerobni metabolizem in zmanjša se število ribosomov in mRNA.
Tako v membrani ostane le malo encimov, ki so pomembni za začetek tvorbe proteinov (če
pride do germinacije)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kako poteka sporotvornost bakterij?

A
  1. Preseptacija (podvoji se DNA in oblikuje se septum)
  2. Stopnja obitja (membrana obda citoplazmo in jedro)
  3. Tvorba skorje (pojavi se snov med membranami)
  4. Tvorba plašča + zorenje plašča
  5. Sprostitev spore
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši viruse.

A

Veliki so od 20 do 400 nm. Zgrajeni so iz RNA ali DNA, kapside in včasih membrane gostiteljske celice. Na membrani so lahko bodičaste strukture (paplomeri). Kapsida je iz polipeptidov, njene podenote so kapsomere.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj so podobnosti in razlike med arhejami in prokarionti?

A

PODOBNOSTI:
-enocelični
- nespolno razmnoževanje
- ni organelov razen ribosomov
RAZLIKE:
- razlike v lipidni sestavi plazmaleme (imajo lipide z etrsko vezjo (bakterije in evkarionti pa estersko vez)
- v celični steni arhej ni peptidoglikanov
- rRNA in proteini so različni
- DNA arhej imaj introne in histone, medtem ko jih bakterijska nima

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako so procentualno zgrajene evkariontske celice (iz katerih elementov)?

A
S-1%
C- 55%
H-8%
N-10%
O-22%
P- 3%
V sledoih: Ca, Mg, Fe, J, K, Na
17
Q

Na podlagi česa je nastal izbor elementov

A

Na podlagi naključnega izbora in ugodnih lastnosti elementov.

18
Q

Kako so procentualno zgrajene evkariontske celice (iz katerih molekul)

A
  • voda- 70%
  • proteini- 55%
  • RNA- 20%
  • DNA- 3%
  • lipidi- 9%
  • polisaharidi- 5%
19
Q

Kakšen je pomen vode v celicah?

A
  • je polarno topilo
  • pomembna za transport
  • vir protonov in kisika
  • ustvarja okolje za biokemijske procese
20
Q

Naštej glavne biološke makromolekule. Kaj so njihove naloge?

A

Proteini, polisaharidi, nukleinske kisline
(lipidi niso)
NALOGE:
➢ shranjevanje in prenos genetske informacije
➢ kataliza pri biokemijskih reakcijah
➢ vzdrževanje zgradbe celice in organizma
➢ transport manjših molekul skozi celično membrano
➢ obramba organizma pred boleznimi

21
Q

Kakšno vlogo imajo v celici mono in disaharidi, kakšno enostavni polisaharidi in kakšno sestavljeni oligo in polisaharidi?

A

mono in disaharidi so vir enerije, enostavni polisaharidi so rezervna substanca, pri rastlinah tudi sestavljajo celično steno, sestavljeni oligo in polisaharidi so del glikoproteinov in glikolipidov

22
Q

Kaj so konjugirani proteini

A

So proteini ki imajo nase vezano prostetično skupino.

npr. glikoproteini, lipoproteini, kromoproteini (vezana pigmentna molekula)

23
Q

Kako delimo proteine glede na funkcijo, ki jo opravljajo?

A

na: encime, transportne, skladiščne, kontraktilne, strukturne, obrambne in regulatorne proteine

24
Q

Naštej oblike RNA (8)

A
➢ rRNA (ribosomska)
➢ mRNA  (messenger)
➢ tRNA (prenašalna; angl. transfer)
➢ snRNA  (small nuclear)
➢ snuRNA (small nucleolar)
➢ (s)iRNA ((small) interfering)
➢ miRNA (mikro)
➢ asRNA (ntisense)
25
Q

Kakšne oblike lipidov poznamo, kaj je njihova naloga?

A

➢ Enostavni lipidi (gliceridi in voski)
➢ Steroidi (npr. spolni hormoni, holesterol)
➢ Sestavljeni lipidi (npr. fosfolipidi, sfingolipidi)
naloga: gradijo membrano, vir energije

26
Q

Naštej nadmolekulske tvorbe v celici.

A
  • celična membrana (proteini in lipidi)
  • kromatin (DNA in proteini)
  • ribosomi (RNA in proteini)
  • vlaknate tvorbe (npr. elementi citoskeleta; proteini).
27
Q

Opiši citosol

A

Je viskozen, ima pH 6,8; ima oksidacijsko-redukcijski potencial

28
Q

Kako velike so evkarintske celice? Kakšen je njihov volumen?

A

Merijo povprečno od 20-50 µm. Najmanjše živalske 4 µm. Volumen je stalen. Meri 200 do 15000 μm3

29
Q

Kaj je nukleoplazmatski indeks?

A

Je stanje optimalnega ravnovesja v katerem sta jedrska in citoplazemska prostornina oz. masa

30
Q

Kaj je multipotenca, kaj totipotenca?

A

Multipotenca je sposobnost celic da se diferenciirajo v različne oblike celic, ampak ne v vse (so omejene). Totipotenca je možnost diferenciacije v vse oblike.

31
Q

Kako klasificiramo celice gleded na dejavnost za katero so se diferenciirale?

A
  • celice z zgradbo namenjeno specifični dejavnosti (mišice-> za krčenje)
  • celice s poudarjeno delitveno sposobnostjo (v želodcu - da se obnavljajo)
  • celice specializirane za tvorbo snovi, ki jo oddajajo v okolje (epitelijske celice- tvorijo olja, keratin…)
32
Q

Kako delimo celice glede na njihovo delitveno sposobnost?

A
  • celice, ki ob rojstvu izgubijo sposobnost delitve (živčne)
  • celice, ki se neprestano trošijo in obnavljajo (epitelij)
  • celice z zadržano delitveno sposobnostjo (imajo dolgo življensko dobo- jetrne)
33
Q

Kaj je YAMANAKA koktejl?

A

zmes genov: Oct4, Sox2, Klf4, and cMyc. Ti fatorjji lahko spremenijo diferenciirane celice nazaj v nezrele celice, ki se lahko po tem diferenciirajo v katero koli želeno obliko.