Pribaltske države

Question 1

Katere so tradicionalne ribolovne države?

Answer 1

Norveška in Islandija

Question 2

Zakaj sta No in Is primerni za ribolov?

Answer 2

razčlenjene obale z morjem in ribjim bogastvom, mešanje hladnega in toplega morskega toka

Question 3

Od kdaj naprej izvažajo ribe?

Answer 3

14 stol

Question 4

Kaj je značilno da delajo z ribami?

Answer 4

različne vrste rib sušijo, posušene jih zlagajo kot polena - polenovke

Question 5

Kolikšen izvoz rib predstavlja na Is?

Answer 5

1/3

Question 6

Kaj je značilnost Norveškega ribolova?

Answer 6

• ribiški kmetje - poleti so sonaravno kmetovali, pozimi ribarili
• imajo ribje farme

Question 7

Opiši ribje farme

Answer 7

• začeli sredi 80. let 20. stol.
• v fjordih
• nadomestek za lovljenje rib v obliki ribogojstva
• polenovke, atlantski losos

Question 8

Kje ima danes ribolov velik pomen

Answer 8

na obbalah oddaljenih od gospodarskih središč

Question 9

Kaj se je zgodilo z ribolovom po 2.sv. vojni?

Answer 9

• tehnologija ribarstva napreduje (veilke ribiške ladje) –> zmanjšalo št. ribičev, ribiških ladij
• nov način ribolova (sledenje ribam s sonarji)
• moderne mreže, nekatere so prepovedane

Question 10

Kaj predstavlja prelom v ribolovu?

Answer 10

ko so ulovili tokliko, da se ribe niso mogle obnavljat
- dogovor: omejena količina ulova

Question 11

Opiši ukrepe proti prelovu na Islandiji

Answer 11

• ribolovne kvote
• omejitev katere mreže lahko uporabljajo in kdaj lahko lovijo (ne med razmnoževanjem)

Question 12

Kako je Islandija povečala svoje teritorialno območje?

Answer 12

iz 3 milj na 200milj, leta 1982

Question 13

Opiši ribiške vojne

Answer 13

• ladje iz Vb so zahajale v morja Islandije
• tujim ribičem so poškodovali opremo, odvzeli ulov
• VB so spremljale vojaške ladje
• odpoklicali so veleposlanike
• Islandci zagrozili z izstopom iz NATA
• v spor z Amwričani, zmagali Islandci

Question 14

Kako je danes z ulovom v državah?

Answer 14

• Norveška: postopno zmanjšuje ulov, hkratno povečanje ribogojstva (atlantski losos)
• Islandija: delež ribogojstva povečujejo, trenutno ulov stagnira

Question 15

Katera država je najbolj gozdnata?

Answer 15

FInska - 76% - 1/3
(pribaltske: Estonija, Latvija)

Question 16

Kakšen je les?

Answer 16

zelo kvaliteten, saj raste počasi

Question 17

Kdaj je začela Finska izvažati les?

Answer 17

v 13. stol v VB

Question 18

Kdaj se je Finska začela ukvarjati s trajnostnim ravnanjem z gozdom?

Answer 18

v 19 stol, dobili prvo državno institucijo v ta namen

Question 19

Katere drevesne vrste so najbolj izkoriščene?

Answer 19

bor, smreka

Question 20

Kaj je značilno za gozdove na Finskem?

Answer 20

večinoma so v privatni lasti 60%, vsak 5 finec ima v lasti delček gozd

Question 21

Kakšno je delo v gozdu?

Answer 21

sprva težko, nevarno, les spravljali po rekah, jezerih
- modernizacija –> stroji

Question 22

Kaj je Finska postala z modernizacijo?

Answer 22

proizvajalka strojev - know-how

Question 23

Kako se je gozdarska ind. spremenila?

Answer 23

• prej je bilo monostukturno gospodarstvo - 70% izvoza les in lesnih izdelkov
• zdaj izvažajo 1/5 BDP od lesnih izdelkov

Question 24

Kje so gozdarski obrati?

Answer 24

na J Finske, po celotni Finski, v drugih državah

Question 25

Kako se deli lesna industrija?

Answer 25

• industrija lesnih proizvodov/mehanična lesnopredelovalna industrija
• kemična lesnopredelovalna industrija/ industrija papirja in celuloze

Question 26

industrija lesnih proizvodov/mehanična lesnopredelovalna industrija

Answer 26

žaganje lesa, iverke, plošče, kmetijstvo, včasih pomembnejša
4/10 posekanega lesa

Question 27

kemična lesnopredelovalna industrija/ industrija papirja in celuloze

Answer 27

lesna vlakna nadomeščajo plastiko, postaja pomembnejša
6/10 lesa, 3/4 izvoza

Question 28

Kaj naredijo z ostanki iz lesne ind?

Answer 28

biomaso, naredili so biodisel, uporabljajo lesna goriva

Question 29

Kaj je dobra stran Fincev?

Answer 29

hitro se odzovejo na spremembe na trgu (manj papirja –> proizvodnja kartona, novi proizvodi vlaken za kem. in teks. ind., na trgu veliko poceni lesa iz tropskih predelov)

Question 30

Kam spada les?

Answer 30

med obnovljive energetske vire

Question 31

V katerih državah najdemo IKT?

Answer 31

Finska, Danska, Švedska (Estonija)

Question 32

Kaj je GMS?

Answer 32

globalni sistem za mobilno komunikacijo

Question 33

Opiši Finski gospd. razvoj

Answer 33

dolgo zaostajala z industrializacijo, nsprva lesna, kovinska ind., zapadli v krizo –> načrtno usmerili v IKT (ustanavjlanje univerz, izobraževanje, subvencioniranje)

Question 34

Po čem je zasovela Finska ?

Answer 34

telekomunikaciji
(prvi GMS klic na svetu 1991)
izvoznica veliko opreme za satelite, opazovanje, računalniški software, igrice, nokia

Question 35

Kako se je razvila nokia?

Answer 35

najprej celulozni mlin, gumarstvo, gozdarstvo, komunikacija

Question 36

Opiši
Švedsko

Answer 36

• povezujemo z visokim življ. standardom
• visoko socialno varnostjo
• nimajo EVRA –> socialna varnost

Question 37

Opiši gosp. na Švedskem

Answer 37

največje območje - železova ruda, tudi druge, know-how, odkrili so vleiko redkih kovin na Baltskem ščitu, 2. bogastvo les, 3. bogastvo HE
temelji na teh panogah in izvozu

Question 38

Švedski IKT

Answer 38

izobražen, motiviran kader, biotehnologija, bioznanost, farmacija, dežela izumiteljev (Alfred Nobel)
- sedež imajo številnemultinacionalke (IKEA, volvo, elektrolux, astrazenca, erikson)

Question 39

Povezava z Dansko na Švedskem

Answer 39

Oresund , Oresundki most povezuje s Kobenhavnom, biotehnologija, Medicon valley - vodilni mednarodni grozd , 100 podjetji z bioznanost

Question 40

Naravnogeografske značilnosti pribaltskih držav

Answer 40

• gozdovi (mešani, listnati) - več na severu
• celinsko vlažno podnebje
• rjave gozdne prsti
• uravnano površje (Vzhodnoevropsko nižavje na Ruski plošči)
• rečni, ledeniški, vetrni sedimenti
• veliko površinskih vod (mokrišča, reke, jezera)
• neprepustna podlaga zaradi ledenikov (morenska podlaga)

Question 41

Zgodovinski pregled pribaltskih držav

Answer 41

• do 1. sv. vojne pod Carsko RUsijo
• 1920-1940 so bile prvič samostjone
• med 2.sv. vojno - najprej pod SZ, potem Nemčijo, spet SZ
  -1990 - osamosvojitev (poslabša se življenski standard)
• vstop v EU 2004

Question 42

Kako so se pribaltske države razlikovale od drugih v SZ?

Answer 42

bile so na robu in imele višjo gospodarsko razvitost, razvila so se gibanje ki so težila k samostojnosti

Question 43

Kakšna je jezikovna sestava pribaltskih držav

Answer 43

ugrofinci - Estonci
litovci, latovci - balski jezik