Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija III > Evropa -Družbeno geografske značilnosti > Flashcards

Evropa -Družbeno geografske značilnosti Flashcards

Družbeno geografske značilnosti

1
Q

Najredkeje poseljena območja

A

Skandinavija, Islandija, Severni in Vzhodni del Evrope, gorati deli (Alpe, Karpati, Pireneji, Škotsko višavje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Najgosteje poseljena območja

A

Srednja Evropa (Nemčija, Francija, Nizozemska), obalni deli Italije, Malta – najbolj poseljena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Koliko preb ima Slo na km2

A

104 preb/km2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj poteka po 50. vzporedniku?

A
  • Evropska populacijska os (od Londona do Kijeva)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Zakaj pride do goste poselitve?

A
  • Rudna bogastva
  • Podnebje
  • Gospodarski razvoj
  • Možnost kmetijstva -> rodovitna prst, voda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kateri narodi nimajo svojih držav

A

Romi, Katalonci, Baski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Zakaj pride do narodnih manjšin?

A
  • Državne meje se ne ujemajo z nacionalnimi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kakšen proces je asimilacija narodnih manjšin

A

v današnjem svetu neizogiben

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q
  • Avtonomistična gibanja
A

želja po večih pravicah, delni upravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Separatistična gibanja

A

želja po popolni odcepitvi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Naštej nekaj separističnih in avtonomističnih gibanj

A
  • Katalnoci (separatistična), Ukrajina, sever Italije, Belgija, Baltske države (rusifikacija)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Zakaj pride do želje po odcepitvi?

A

ekonomski, zgodovinski ali drugi interesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

indoevropski jeziki

A

slovanski, germanski, keltski (Škoti, Irci, Valižani, Bretonci), romanski, baltski(Litvanski, Latvijski), grški, albanski.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

neidnoevropski jeziki

A

ugrofinski (Madžari, Laponci, Finci), turški, baskovski, drugi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je narodna manjšina?

A

Skupina ljudi, ki živi na nekem območju avtohtono in zaradi novih mej zdaj živi v novi državi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšna je verska sestava EU

A
  • Delež neverujočih je visok, najvišji v Vzhodni Nemčiji, na Češkem, v Estoniji.
  • Najbolj razširjeno verstvo: krščanstvo –> kristjani
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako delimo krščanstvo?

A

protestanti, pravoslavci, rimokatoličani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Protestanti

A
  • Isladnija, Švedska, Norveška, finska, Latvija, Estonija, Danska, S Nemčije, Anglija Nizozemska
  • Kalvinisti, zwingli
  • Poudarek na Bibliji, ženske nimajo celibata
  • Ne priznavajo papeža, svetnikov
  • Vera se hitreje prilagaja sodobnim časom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Pravoslavci

A
  • Belorusija, Ukrajina Rusija, Grčija, Srbija, Makedonija
  • Juljanski koledar, patriarh
  • Ikone, cerkev in država sta močneje povezani
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Rimokatoliki

A
  • Španija, Portugalska, Italija, Malta, Francija, Irska, Poljska (najbolj katolična, preko 90%), Češka
  • Papež v Vatikanu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

katere vere še najdemo v EU

A

islam, judizem, hinduizem, budizem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Islam

A
  • Turčija, Albanija, BIH, Kosovo, Z del Makedonije, deli Rusije
  • Neavtohtono: Nemčija, Francija –>z migracijami
  • Muslimani
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kakšna postaja EU glede vere?

A

multikulturna (strpnost, sprejemanje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kakšen je migracijski/selitveni saldo v EU?

A

pozitiven

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Migracije 19. stoletje

A

Evropa kontinent izseljencev (agrarna prenaseljenost, veliko priložnosti v ZDA, politična-verska svoboda (protestanti))

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Migracije 20. stoletje

A

notranje selitve, veliko beguncev (prisiljeni priselit)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Migracije 2/2 20. stoletja

A

priselitve v Evropo (imigracije)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q
  1. vali selitev po 2. sv. vojni
A

Val: 50-70ih
Val: 80-sreda 80ih
Val: 2/2 90ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Val 50-70 ih

A

, gospodarsko močno zaživi –> potrebuje delovno silo, S-Z Evropa pridejo iz juga (Španija, Grčija), iz JV, iz bivših kolonij, moški

30
Q

Val 80-sreda 80ih

A

, gospodarska kriza (nafta), industrija se začne spreminjat  ne potrebuje več delovne sile, se pridružijo družinski člani

31
Q
  1. val
A

v države Južne evrope (Italija, Grčija, Španija, Portugalska) in Irska, Finska, tudi »stare« države priseljevanja v smereh: J-S, V-Z.
5 vrst selitev:

32
Q

5 vrst selitev

A

AZILANTI in begunci
Ilegalni priseljenci/ilegalne ekonomske migracije
Legalne migracije / legalni ekonomski migranti znotraj EU
Selitve visokokvalificirane delovne sile
Selitve upokojencev

33
Q

azilanti in begunci

A

(prosilci za azil – politično zatočišče, tisti, ki so v svoji državi v nevarnosti) in begunci, manjše število od drugih. Vrh: 1992 (Po Jugoslaviji), 2015 – čas evropske begunske krize.

34
Q

Ilegalni priseljenci/ilegalne ekonomske migracije

A

migracije (mnogo jih izgubi življenja), veliko jih ostane na J –> bližina, države so slabše organizirane (Afrika, Bližnji vzhod), želijo boljše življenje, poklic. Migracije potekajo po 5 glavnih smereh. 1985 – Schengenkski sporazum – omejiti politiko ilegalnega migriranja.

35
Q

5 glavnih smeri migracij

A

balkanska pot, vzhodna sredozemska pote med Turčijo in Grčijo ter osrednja sredozemska pot med Severno Afriko in Italijjo, potekajo tudi po kopenskih poteh prek vzhodnih mej.

36
Q

Legalne migracije / legalni ekonomski migranti znotraj EU (visa)

A

beg možganov (Indija, Filipini), tudi znotraj Evrope. Njihovo št. se je močno povečalo v 2004 in 2007. Iz Poljske, baltskih držav so se selili v Veliko Britanijo in na Irsko, iz Romunije in Bolgarijo pa v Južno Evropo.

37
Q

Selitve visokokvalificirane delovne sile

A

oblika dvosmernih migracijskih tokov znotraj najrazvitejših evropskih držav. Večinoma jih zaposlujejo multinacionalne družbe. Podobno se selijo tudi študenti zaradi študija.

38
Q

Selitve upokojencev

A

iz Z, S držav, na J kupujejo neprimičnine.

39
Q

Ostale zgostitve prebivalstva

A

Panonska, Padska nižina in obale Južne Evrope

40
Q

Naštej 3 območja razvitosti

A

Centralna območja
- Prehodna območja
Robna območja/periferna

41
Q

Katera so centralna območja

A

modra banana, sončni pas

42
Q

Opiši modro banano

A

najrazvitejša, razvita industrija visokih tehnologij, finančna središča, visok BDP, visoka zaposletnost, priselitveno območje, delež mlajšega pebivalstva je večji, velika urejenost infrastruktur, medicina. (Sr in Z Evropa, deli VB, S Italija, J deli Skandinavije, S deli Pirenejskega polotoka, SLO: Ljubljanska kotlina, obalni pas.)

43
Q

Katera so mesta v modri banani

A

Manchester, London, Birmingham, Amsterdam, Bruselj, Luksemburg, Frankfurt, Stuttgart, Munchen, Zurich, Milano

44
Q

Opiši sončni pas

A

širši obalni pas od SV Španije prek francoske sredozemske obale do severne Italije. Prijetnejše podnebje, sproščen način življenja, dvig gospodarske razvitosti, razvita univerzitetna in raziskovalna središča, dobre prometne povezave.

45
Q

Opiši periferna območja

A

bolj oddaljeni deli Z, J in S Evrope ter po vsej JV in V Evropi. Nižji BDP, nižja stopnja izobrazbe, starejše prebivalstvo, nižja zaposlenost, manjša urejenost infrastruktur. SLO: SV, Prekmurje, obmejni deli.

46
Q

Zakaj sta Pariz in Moskva posebna glede razvrstitve centralnih območji

A

sta bolj izolirana središča hitrega gospodarskega razvoja, vendar sta v globaliziranem svetu vseeno pomembna.

47
Q

Kdaj in kako so se začele ideje o EU?

A
  • Po drugi svetovni vojni so voditelji ugotovili, da lahko samo gospodarska in politična združitev evropskih držav zagotovi trajen mir. Najprej se je povezala premogovniška in jeklarska industrija.
48
Q

V kaj so se države prvo povezale?

A
  • Leta 1951, 6 držav: Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Zahodna Nemčija, Francija in Italij, ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo.
49
Q

Kaj so države ustanovile l 1957?

A

Evropsko gospodarsko skupnost.

50
Q

Kaj so bile naloge predhodnic eu

A
  • Odpravljale so trgovinske ovire, oblikovale skupni trg, ukinile medsebojne cairine, skupna trgovska in kmetijska politika.
51
Q

4 svobode evrope

A

prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala.

52
Q

Kaj so države naredile z Maastruchtsko pogodbo

A

pogodbo l. 1992 so nedgradile z medvladnim sodelovanjem na področju obrambe, pravosodja in notranjih zadev  pravno vzpostavile Evropsko unijo.

53
Q

Kako so se ostale države pridruževale eu?

A
  • L. 2004 se je 15 EU državam pridružilo še 10 novih članic. 2007 še Romunija in Bolgarija, 2013 Hrvaška. 2020 iztop VB – brexit
54
Q

Katere države so trenuntno v Eu, čakalnice,..?

A
  • Trenutno ima EU 27 članic, v čakalnici so: Albanija, Severna Makedonija, Srbija, Črna gora, Turčija, potencialne kandidatke so BIH in Kosovo.
55
Q

evropski svet

A

najvišji politični organ, vodi ga predsednik, sestavljajo ga voditelji držav ali vlad, predsednik Evropske komisije, zbirajo se 4x letno, določa politično usmeritev in prednostne naloge za EU kot celoto. Sedež – Bruselj

56
Q

evropska komisija

A

zastopa interese EU kot celote, vodi jo predsednik komisije, sestavljajo jo komisarji (27), ki so zadolženi za posamezna področja (npr. kmetijstvo), je izvršilni organ oz. nekakšna vlada EU, pripravlja zakonodajo, jo predlaga evropskemu parlamentu in Svetu EU, izvaja politike, upravlja proračun, izvaja zakonodajo, zastopa EU v svetu. Sedež- Bruselj

57
Q

evropski parlament

A

zastopa interese državljanov EU, vodi ga predsednik parlamenta, sestavljajo ga poslanci, ki so izvoljeni na evropskih volitvah, izvajanje demokratičnega nadzora nad vsemi institucijami EU, skupaj s svetom sprejemanje zakonodaje in proračuna. Sedijo po strankah. Slovenija ima 8 poslancev. Sedež- Strasbourg, deluje tudi v Bruslju in Luksemburgu.

58
Q

Svet EU

A

včasih Svet ministrov, zastopa interese držav članic, ministri posameznih držav, sprejemanje zakonodaje, proračuna, usklanjevanje politik držav, sklepanje mednarodnih sporazumov, oblikovanje skupne zunanje in varnostne politike EU. Vsaka država članica prevzame predsedstvo za 6 mesecev. Sedež – Bruselj

59
Q

*
Druge pomembne institucije so

A

sodišče EU, Evropska centralna bankam, Evropsko računsko sodišče.

60
Q

Posebna regionalna politika

A

– črpa denar za slabše razvite regije, prikrajšanim slojem prebivalstva

61
Q

Kakšni skladi so na voljo?

A

strukturni skladi, kohezijski sklad (večji projekti), manj razvite države

62
Q

S čim se ukvarja eu?

A

gospodarstvo in politika, okolje in trajnostni razvoj, zdravje, varnost, zunanji odnosi, obramba, raziskave, tehnologija.

63
Q

Evropa regij

A
  • Ozemeljsko zaokroženi manjši deli držav
  • Regije postale najbolj dinamične politične in gospodarske enote v EU.
  • Začele so se medsebojno povezovati  evroregije
  • Alpe-Jadran (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Italija, Nemčija) , Jura
64
Q

prednosti regionalnega povezovanja

A
  • Gospodarsko sodelovanje, krepitev politične stabilnosti, izboljšane prometne in komunikacijske infrastrukture, krepitev kulturnih in družbenih vezi.
65
Q

Kaj je naredila finančna kriza l 2008

A

– Evropa razdelila na bogati center (Nemčija), jug in vzhod
* Razmah evroskepticizma – nasprotovanje povezovanju evropskih držav ter dvom o EU. Najprej v finančno prizadetih držav.
* Obrat pri tem stanju – dogovor o skupnem svežnju pomoči za okrevanje, usmerjen v digitalno in zeleno prihodnost EU.

66
Q

Kako se EU še kar deli?

A

deli na dva tabora: na eni strani so sile, ki vidijo v prihodnost, na drugi pa tiste, ki nasprotujejo toku v Bruslju, zahtevajo nacionalne rešitve

67
Q

Skupna kmetijska politika v preteklosti

A

povečanje kmetijske proizvodnje, zagotovitev stabilnih cen hrane, izboljšanje samozadostnosti Evrope. EU je močno subvencionirala kmete, uvajala kvote in omejitve uvoze  presežna proizvodnja

68
Q

skupna kmetijska politika danes

A

trajnostni razvoj, varovanje okolja, podpiranje podeželja, zagotavljanje kakovosti hrane, spodbujanje biotske razanovrstnosti. Kmete podpira z direktnimi plačili, ruralni razvojni programi.

69
Q

Simboli eu

A
  • Zastava z 12 zvezdami, ki simbolizirajo enotnost in harmonijo
  • Himna Oda radosti
  • Valuta Evro
  • Geslo: združeni v raznolikosti
  • Meje EU: odpravljene
70
Q

Prednost včlanjenosti

A

Erasmus, železniško povezano, faksi so zastonj

Geografija III (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions