Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija III > Evropa naravno geografske značilnosti > Flashcards

Evropa naravno geografske značilnosti Flashcards

1
Q

S kom sestavljata največji kontinent, ime?

A

z Azijo, Evrazija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zakaj je Evropa samostojen kontinent?

A

zaradi geografskih, kulturnih, zgodovinskih, podnebnih, rasnih vzrokov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Povezanost med morjem in kopnim?

A

zelo povezano zaradi razčlenjene obale

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Meja med Evropo in Azijo

A

Ural, reka Ural, Kaspijsko jezero, Maniško podolje, Azovsko morje,Črno morje, Bospor, Dardanele

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Uvrsti Evropo po velikosti in številu prebivalcev in gostoti

A

velikost: predzadnja
Št.preb.: 3.
gostota: 2.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Evropa skozi zgodovino

A
  • eno najpomembnejših jeder človeške civilizacije, evropski osvajalci širili evropsko kulturo na druge celine
  • Zibelka industrijske revolucije, do 20. stol. najrazvitejši del sveta
  • Po 2. sv. vojni pomen zmanjšal, države povezale v EU
  • Evropo zajel val globalizacije, priseljevanje iz drugih celin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kakšne države postajajo v Evropi?

A

večetične in večkulturne skupnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Naštej regije Evrope

A

srednja, severna, zahodna, južna, jugovzhodna, vzhodna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Srednja regija E

A

Nemčija, Poljska, Češka, Lihtenštajn, Slovaška, Avstrija, Madžarska, Slovenija, Švica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Severna regija E

A

Islandija, Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Litva, Latvija, Danska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zahodna regija E

A

Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Monako

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Južna regija E

A

Španija, Portugalska, Andora, Italija, San Marino, Vatikan, Grčija, Malta, Ciper

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Jugovzhodna E

A

Hrvaška, BIH, Srbija, Romunija, Bolgarija, Albanija, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Vzhodna E

A

Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Zakaj delimo Evropo po regijah? Kakšna je ta delitev?

A
  • Po legi, podnebju, gospodarstvu, razvitosti, zgodovinske in kulturne značilnosti.
  • Ta delitev ni stalna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Blokovska delitev Evrope

A
  1. Vzhod – socialistične države (manj razvite)
  2. Zahod – kapitalistične države (bolj razvite
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je bila meja med vzhodom in zahodom

A

železna zavesa, ki je padla v 90-tih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kakšna je razčlenjenost obale

A
  • Ena najbolj razčlenjenih celin
  • Najdemo skoraj vse tipe obal
  • Raznolikost obal imela pomembno vlogo za zgodovinski in gospodarski razvoj držav (pristaništva, pomorstvo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Naštej tipe obal v Evropi

A

fjordski, riaški, dalmatinski, lijakasti, lagunasti, deltast, obala čeri in otočkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

fjordski tip obale

A
  • Norveška, Islandija, Škotska, Irska
  • Fjordi so zelo globoki, posledicaledeniške erozije (ledeniška U-dolina)
  • Plovba v notranjost celine, ovira za kopenski promet, turizem
  • Visok tip obale
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

riaški tip obale

A
  • Slovenija, Španija, Škotska, Irska
  • Prečno na geološko zgradbi, rias je potopljena rečna dolina
  • Pomembna pristanišča
  • V pleistocenu–> globoke struge rek, ki zapolnijo morje
  • Visok tip, promet
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

dalmatinski tip obale

A
  • Vzporedno z geološko zgradbo/slemenitvijo
  • Dalmacija
  • Otoki so dolgi, ozki, površje se spušča, otoki so vrhi hribovji
  • Turizem (jadranje), manj primerno za promet
  • Visok tip
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Estuarijski ali lijakasti tip

A
  • Ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju
  • Morje zalilo nizko obalo
  • Promet (problem plimovanja)
  • Temza, Lava (Hamburg), Garona (Bordeaux), Sena
  • Nizek tip obale
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Lagunasti tip

A
  • Morska akumulacija
  • Plitvi, polkrožni zalivi obdani z zemeljskimi kosami (se premikajo)
  • Jug Baltskega morja, Hrvaška, Francija, Beneška laguna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Deltast tip

A
  • Reka se izliva v morje v večih rokavih
  • Rečna akumulacija
  • Strugo morajo čistit
  • Delta Donave, Rona, Soča, Volga
  • Mokrišča, zaščitena območja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

obala čeri in otočkov

A
  • Območje celinske poledenitve, ovirajo promet
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

tektonske enote Evrope

A

Predkambrijska Evropa, Paleoevropa, Mezoevropa, Neoevropa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj sestavlja vsako tektonsko enoto?

A

sestavljajo dvignjeni deli površja, ugreznjeni deli, prekriti s sedimenti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Predkambrijska Evropa

A
  • Najstarejši del Evrope
  • Baltski ščit iz predkambrijskih kamnin, potopljen pod Botnijskim in Finskim zalivom.
  • Ruska plošča pokrita s sedimenti.
  • Naravna, rudna bogastva
  • Ledeniški, rečni, vetrni, morski sedimenti na Ruski plošči
  • Vzhodnoevropsko nižavje, Privolške višine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Paleoevropa

A
  • Paleozoik, kaledonska orogeneza
  • Skandinavsko gorstvo, Kambrijsko gortsvo, Penini, Škotsko višavje – stara gorstva, zaobljena, rudna bogastcva, znižana
  • Uravnani deli – Nemško-poljsko nižavje, Anglija
  • Reke so vplivale na površje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Mezoevropa

A
  • Paleozoik, hercinska orogeneza
  • Močno znižana gorstva (grudasta), poraščena, zaobljena
  • 2 loka – vzhodni in zahodni, oba se začneta v centralnem masivu
  • Ujeta hercinska gorstva: Sardinske gore, Mezeta, Rodopi
  • Uravnani deli (Pariška kotlina, Vlaška nižina)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Vzhodni lok

A

centralni masiv, Vogezi, Schwarzwald, Ardeni, Nemško sredogorje, Hartz, Češko sredogorje (Šumava, Krkoneši)).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

zahodni lok

A

centralni masiv, Bretanija, Korenvol, JV Irske, Mezeta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Neoevropa

A
  • Mladonagubana gorstva, kenozoik/terciar, alpidska orogeneza
  • Betidi, Pireneji, Alpe, Apenini, Dinarsko gorstvo, Karpati, Balkan, Pindos
  • Gorstva se nadaljujejo v Azijo
  • Uravnani deli – Panonska nižina, Padska nižina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kje še zdaj procesi preoblikujejo površje?

A

islandija, vulkanizem - Etna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kaj je preoblikovalo površje

A

poledenitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

katere poledenitve poznamo

A

pleistocensko, gorsko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Pleistocenska poledenitev

A
  • Površje je preoblikovala pleistocenska poledenitev, zajela je severno polovico Evrope do Evropskega sredogorja, Britansko otočje, Islandija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

gorska poledenitev

A

Alpe, Pireneji, Karpati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Posledice poledenitve

A

U-doline, fjordi, ledeniška jezera, balvani, obrušena gorovja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Najmlajši deli Evrope

A

Islandija, J Evropa (Etna) -> potresi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

zunanji preoblikovalni procesi

A

erozija, akumulacija, denudacija, preperevanje

43
Q

Pomembnost površja

A

rudna bogastva, turizem, podnebje, kmetijstvo, gospodarstvo …

44
Q

Podnebni dejavniki

A

geografska širina, morski tok, relief, oddaljenost od morja

45
Q

geografska širina

A
  • Zmerno topli, subpolarni, subtropski pas
  • Zahodni stalni vetrovi
  • Od 35. do 70. vzporednika
46
Q

morski tok

A
  • Severnoatlantski morski tok (topel, iz Zalivskega)
47
Q

Oddaljenost od morja

A
  • Samo vzhodni del občuti celinskost
  • Ostali deli vplivi morja daleč v notranjost (višje temperature, več padavin)
48
Q

Relief

A
  • Orografske padavine (zaveterje – malo dežja)
  • Prisojna, osojna stran
  • Nadmorska višina –> razlike v temperaturi (z višino padajo (Alpe, Dinarsko, Skandinavsko gorstvo))
  • Priveterne strani bolj namočene
49
Q

Kaj so vremenotvorna središča?

A
  • Območja, kjer se rojevajo cikloni (Z–>V) in anticikloni (nimajo smeri)
50
Q

Katere ciklone poznamo

A

islandski minimum, genovski/sredozemski minimum

51
Q

islandski minimum

A

vpliva na celo Evropo, stalno območje nizkega zračnega tlaka v okolici Islandije. Poleti prinašajo padavine, pozimi pa nad Sredozemlje.

52
Q

Genovski/Sredozemski minimum

A

sekundarni

53
Q

Katere anticiklone poznamo

A

azorski maksimum, sibirski maksimum

54
Q

Azorski maksimum

A

v bližini Azorov, poleti, najprej nad Afriko potem nad Sredozemlje prinaša suho, vroče vreme.

55
Q

Sibirski maksimum

A

Vzhodnoevropsko nižavje, aktiven pozimi, zelo mrzlo vendar lepo vreme

56
Q

Kako človek deluje na naravo?

A

ker je E gosto poseljena je človek naravno rast uničil/nadomestil s kulturnim rast., gozdove izsekal, močno spremenil njihovo sestavo, prst se je spremenila, prevladujejo antopogene prsti

57
Q

Kako je z Evropsko zavestjo o naravi?

A

je med najvišjimi

58
Q

Podnebni pasovi v Evropi

A

subpolarni, zmerno topli, subtropski

59
Q

POdnebja v subpolarnem pasu

A

tundrsko/subpolarno podnebje

60
Q

Tundrsko/subpolarno podnebje

A

tundra; Islandija, severni rob Skandinavije, evropski del Rusije.

61
Q

POdnebja v zmerno toplem pasu

A

oceansko, celinsko vlažno, celinsko suho/polsuho, zmerno hladno

62
Q

Ocenasko podnebje

A

mile zime, sveža poletja, enakomerne padavine vso leto, veliko vetra ; listnati gozd(London, zahodna Evropa, območja ob Atlantiku)

63
Q

Celinsko vlažno podnebje

A

temp. So na severu nižje kot na jugu, bolj proti V – večje so amplitude, manj padavin, poletni višek; vroča poletja, mrzle zime, poletne padavine – zenitne/konvekcijske; listnati, mešani gozd. Srednja in Vzhodna Evropa.

64
Q

Celinsko suho/polsuho

A

250-500 mm, travnato rastlinstvo, polpuščava, puščava. Evropski JV, obale Črnega morja, Kaspijskega jezera.

65
Q

Zmerno hladno podnebje

A

manj padavin, največja nihanja, mrzle dolge zime, topla poletja, tajga - severni iglasti gozd (breza, iglavci). Skandinavija, sever evropskega dela Rusije

66
Q

POdnebja v subtropskem pasu

A

sredozemsko podnebje

67
Q

Sredozemsko podnebje

A

ciklonske padavine pozimi, bolj proti V –> manj padavin, prilagojeno poletni suši, sredozemski gozdovi, makija. Obale Sredozemskega morja.

68
Q

Katero podnebje srečujemo v vseh pasovih?

A

gorsko

69
Q

Gorsko podnebje

A

rastlinski pasovi, padavine, mrzle dolge zime, sveža poletja, gorsko rastlinstvo

70
Q

Katere dejavnike na rastlinstvo poznamo?

A

žive in nežive

71
Q

Opiši nežive dejavnike rastl

A
  • Podnebje (padavine, temperatura)
  • Relief (nadmorska višina, osojna/prisojna stran, privetrna)
  • Prst
  • Kamninska zgradba
  • Veter
72
Q

Opiši žive dejavnike na rastlinstvo

A
  • Človek (onesnaževanje, preoblikovanje površja)
  • Živali
73
Q

Kako deilmo rastinstvo

A

naravno (že tam) in kulturno (človek) rastlinstvo.

74
Q

Kako zavarujemo naravno rast

A

z zaščitenimi območji

75
Q

rastlinstvo sredozemsko podnebje

A
  • Sredozemsko/midetiransko rastlinstvo (gozd – listavci, iglavci (javor, hrast, macesen, bor, ciprese, cedre), grmovno rastlinstvo (rožmarin, lovor, brin), zimzeleno rastlinstvo (makija, gariga – nižje zimzeleno rast.))
76
Q

prst sredozemsko podnebje

A

rdeče in rjave sredozemske prsti (tera rosa)

77
Q

rastlinstvo oceansko podnebje

A
  • Listnati gozd –> zdaj trava
78
Q

prst
oceansko podnebje

A

rjave gozdne prsti, sprane prsti

79
Q

rastlinstvo celinsko vlažno

A
  • Listnati in mešani gozdovi (bukev, lipa, hrast, kostanj, smreka)
80
Q

prst celinsko vlažno

A

rjave gozdne prsti

81
Q

rast ceinsko polsuho

A
  • Visoka travnata stepa (bližje 500mm), nizko travnata stepa (bližje 250 mm)
82
Q

prst celinsko polsuho

A

VTS – črnozjom, NTS – kostanjeve prsti

83
Q

rast celinsko suho

A
  • Puščavsko rastlinstvo, obrobje Kaspijskega jezera
84
Q

prst celinsko suho

A

puščavske prsti

85
Q

rast zmernohladno

A
  • Tajga (macesen)
86
Q

prst zmernohladno

A

sive izprane prsti (slabo rodovitne)

87
Q

rast tundrsko podnebje

A
  • Tundra (travnate površine, grmičeveje, mah, lišaji)
88
Q

prst tundrsko podnebje

A

termafrost

89
Q

Kako delimo jezera?

A
  • Glede na nastanek: uglobljena, zajezitvena, ledeniška, tektonska
90
Q

kot posledica česa so ledeniška jezera

A

pleistocenske in gorske poledenitve

91
Q

zajezitvena ledeniška jezrera

A

Inari - Finska

92
Q

gorska poledenitev - uglobljena jezera

A

Alpe, Švica (Bodensko jezero), Ženelsko jezero, Vrbsko jezero, Gardsko, Komsko, Lago Maggiore, Blejsko, Bohinjsko, Comsko

93
Q

tektonska jezera

A

Makedonija - Ihridsko, Skadsko, Blatno, Zuidersko

94
Q

Največja jezera po velikosti

A

Ladoško jezero, Oneško jezero, Inari

95
Q

POmen jezer

A
  • Vpliv na podnebje (temp, nihanja, večja vetrovnost)
  • Turizem,
  • Biotska raznovrstnost
  • Gospodarstvo: ribolov (umetna j.), vodne rezerve, promet, hidroenergija
  • Namakanje
96
Q

Kje je največ jezer

A

na severu

97
Q

Opiši Blatno jezero

A

plitko, toplo

98
Q

Pomen rek

A

promet, hidroenergija, namakanje, ribolov (jesetri-kaviar), rekreacija, turizem

99
Q

najdaljša rečna prometna pot

A

Volga

100
Q

najbolj prometna rečna pot

A

evropska plovna pot, Ren

101
Q

Hidroenergija

A

Norveška -100%, Švica, Avstrija, Slovenija – 20% (Soča, Sava, Drava)) - Skandinavija

102
Q

Turizem reke

A

Temza, Soča, Sena, Donava, Volga

103
Q

Glavni onesnaževalci rek, jezer

A

industrija, promet, kmetijstvo, komunalne odplake

Geografija III (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions