Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija III > Severna Evropa > Flashcards

Severna Evropa Flashcards

1
Q

Kakšna je SE glede na ostale? Zakaj?

A
  • Najbolj drugačna/svojska – na to vpliva podnebje, lega (razlike so manjše od vstopa v EU)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kakšna je bila do 2. svetovne vojne?

A

gospodarsko manj razvita

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako delimo države?

A

na nordijske/skandinavske in pribaltske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Nordijske države

A

Islandija, Danska, Norveška, Švedska, Finska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Zakaj so Nordijske države tako poimenovane?

A

poimenovanje iz besede norden (sever)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kater so po tradiciji skandinavske države, zakaj?

A

Danska, Norveška, Švedska) –> lega na Skandinavskem polotoku, poleg njih pa zdaj prištevajo tudi Islandijo, Finsko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako so si nordijske države podobne?

A

kulturnem verskem, jezikovnem smislu zelo sorodne, skupne so jim tudi družbene značilnosti. Npr. Nerazvito evropsko obrobje ali periferija, od koder se je prebivalstvo izseljevalo v 19. stol.  zdaj visokorazvite

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Katere so pribaltske države?

A

Litve, Latvija, Estonija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Opiši pribaltske države

A

ob vzhodnih obalah Baltskega morja, manjše države, ki si jih je ob začetku 2.sv. vojne priključila SZ, ob njenem razpadu pa so se osamosvojile

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako so si podobne pribaltske države?

A

Zaradi geografske lege, kulturnih značilnosti, zgodovinskih povezav so del Severne Evorope, čeprav po razvitosti zelo zaostajajo in imajo drugačen razvoj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kateri državi imata največ prebivalstva?

A

Švedska, Norveška

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Katera je najredkeje poseljena?

A

Islandija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Na čem leži večji del držav?

A

na Baltskem ščitu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

opiši Blatski ščit

A

najstarejši del evrope, iz predkambrijskih kamnin, zajema celotno Švedsko, Finsko, uravnano površje, bogato z rudami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

V kaj se Baltski ščit nadaljuje?

A

v rusko ploščo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši rusko ploščo

A

kamnine so prekrite z debelimi plastmi sedimentov iz mlajših geoloških obdobji (morski, ledeniški, rečni, vetrni), na njej ležijo vse pribaltske države, pa podobni stari osnovi pa tudi Danska (več rečnih sedimentov  boljša rodovitnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Opiši Skandinavsko gorstvo

A

ponekod preseže 2000m, kaledonska orogeneza v starejšem paleozoiku, najprej se je znižalo do osnove, potem v večih fazah sped dvignilo, nazadnje so ga močno preoblikovali ledeniki. Staro gorstvo, zaobljeno, rudna bogastva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Opiši Islandijo

A

najmlajše evropsko kopno, najbolj aktivno območje vulkanizma, otok leži na stiku Severnoameriške in Evrazijske litosferske plošče, ki se razmikata, nastalo vrzel zapolnjujejo nove kamnine. Islandija je izjema, saj je edino večje kopno površje, drugod stik poteka pod gladino. Pod otokom leži tudi vroča točka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kakšni so vulkani na Islandiji?

A

Vulkani so brez stožcev, ustvari se lavinski pokrov, ki se razleze, lava potuje hitro. Posledice: gejzirji, solfatare, fumarole, geotermalna energija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je vplivalo na današnjo podobo?

A

ledeniško preoblikovanje (erozija, akumulacija)Severna Evropa je bila v pleistocenu pod ledenim pokrovom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Posledice poledenitve

A

u-doline, ledeniška jezera, podledeniški vulkani, poplave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

opiši leden pokrov

A

debel 3-4km) je s težo preoblikoval površje  pogreznilo v Zemeljsko notranjost, pokrov je segal tudi v dele Zahodne, Srednje in Južne Evrope. Nastale so erozijske led.oblike (fjordi), akumulacijske (morenski nasipi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je epirogeneza?

A

proces dviganja površja (1cm na leto) kot posledica poledenitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Posledice ledenega pokrova

A

fjordi
grbinasti otočki
fjell
platojski ledeniki
ledeniška jezera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

fjordi

A

največ ob norveški obali

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

grbinasti otočki

A

ob norveški, švedski, finski obali

27
Q

fjell

A

gorato, zbrušeno, uravnano površje, ki se nad obalo dviguje v notranjost

28
Q

platojski ledeniki

A

pokrivajo najvišje dele Skandinavije) – za razliko od Alpskih se v dolino spuščajo samo njihovi kratki ledeniški jeziki.

29
Q

ledeniška jezera

A

Finska, Švedska – erozijska, na Ruski plošči – akumulacijska, ponekod mešanica obojega), na Finskem – pojezerja.

30
Q

Kaj še danes vpliva na površje?

A

pomembna veter, voda, človek

31
Q

podnebni dejavniki

A
  • Geografska širina (subpolaren, zmernotopli prevladuje, zahodni vetrovi, isladnski minimum)
  • Morski tok (severnoatlantksi  na J Islandije do Barentsovega morja)
  • Relief (Skandinavsko gorovje)
  • Celinskost (na J manjši vpliv celinskosti)
32
Q

Tipi podnebja

A

Oceansko podnebje
Celinsko vlažno
Zmerno hladno
Subpolarno
Gorsko podnebje

33
Q

oceansko podnebje

A

Danska, J Norveške, ozek obalni pas proti Severu; lisnati gozd

34
Q

celinsko vlažno

A

pribaltske, J Švedske, Finske; listati in mešani gozd

35
Q

zmerno hladno

A

S Norveške, Švedske, Finske nadaljuje v Rusijo ; tajga

36
Q

subpolarno

A

skrajni severni rob Evrope; tundrsko rastlinstvo

37
Q

gorsko podnebje

A

Skandinavsko gorovje; gorska tundra

38
Q

podnebje Islandije

A
  • Območje Rejkjevika – oceansko podnebje (J/JZ)
  • Prevladuje subpolarno podnebje
39
Q

vpliv naravnih razmer na poselitev

A
  • Norveška, Švedska, Finska poselitev na J delu  temperature, rastilnstvo, rodovitnost
  • Na skrajnem severu – pojav polarne noči manjša poselitev, večja samomorilnost, alkoholizem
  • Danska najgosteje poseljena od teh (na V delu  bolj zaščiteni pred vetrovi)
  • Islandija – okolica rejkjevika
  • Pribaltske so redkeje poseljene – visoka stopnja migracij (beg možganov, mlajši)
40
Q

Kdo ima najboljše ramere za kmetijstvo, zakaj?

A
  • Danska ima najboljše razmere (oceansko podnebje (vegetacijska doba je zelo dolga), rečni sedimenti (rodovitne prsti), relief (uravnano površje, lažje za obdelovanje), veliko vlagajo v kmetijstvo, obvezno izobraževanje kmetov, večje kmetije (30h<), žitarice, živinoreja (govedoreja, prašiči), mlečni izdelki, konzerve, ribolov  močna živilska industrija)
41
Q

Kje je značilna živinoreja?

A
  • J Švedske, J Finske, od pribaltskih Litva
42
Q

Kje je značilno gozdarstvo?

A

Švedska (ikea), Finska (les, lesna industrija, papir, stroji za izdelavo lesa)

43
Q

Kako so razporejeni pridelki na Skandinavskem polotoku?

A
  • Od S proti J– ječmen, rž, pšenica, sadje
44
Q

vpliv naravnih razmer na promet

A
  • Sodobne ceste, železnice, prometnice
  • Zgoščene na J
  • Ovire za promet: fjordi
  • Norveška – sodobno cestno omrežje – premostili fjorde
  • Pribaltske države – RAIL BALTICA (od Estonskega Talina fo poljske meje)
45
Q

Vpliv naravnih razmer na turizem

A
  • Naravne značilnosti, obiskovanje prestolnic, domač turizem (vreme/podnebje, drago)
46
Q

kaj je nordijski model?

A
  • Vsaka od držav je razvila svoj model družbenega razvoja, težko je govoriti o enotnem nordijskem ali skandinavskem modelu
47
Q

glavne značilnosti nordijskega modela

A
  • Visoka gospodarska razvitost
  • Visoka stopnja demokracije, človekovih pravic
  • Visoka raven delovanja institucij, zaupanje državljanov vanje
  • Nizka stopnja korupcije, enakomerna porazdelitev bogastva
  • Velika vlaganja v šolstvo, zdravstvo, socialne službe
  • Visoki davki
48
Q

Kaj jim je uspelo z nordijskim modelom?

A
  • Uspelo jim je uskladiti delovanje tržnih mehanizmov in dobrobit socialne države – svetonvi vrh po sreči v prebivalstvu
49
Q

Kaj je značilno za njihovo energetiko?

A
  • Značilni bogati, raznovrstni viri
  • Veliki potrošniki energije (daljše zime, daljše noči, razvite energijsko potratne industrije (aluminj, železna, lesna ind.))
  • Najpomembnejši viri: nafta (najmanj odvisni od nje), največji delež obnovljivih virov
  • Norveška  izvoznica energije
50
Q

Hidroenergija

A
  • Norveška (skoraj 100%), večina na J
  • Švedska, Islandija (zaradi veliko ledenikov)
51
Q

Jedrska energija

A
  • Finska (največ jedrske energije), Švedska (ko bo porabila zaloge, ne bodo več gradili elektrarn), v preteklosti tudi Litva (zaradi starosti elektrarne so zaprli)
  • Govorilo se je o gradnji nove elektrarne v Litvi v okviru vseh pribaltskih držav
52
Q

termoelektrarna

A
  • Danska (zemeljski plin), Finska in Švedska – premog, Estonija – oljni skriljavci
53
Q

Kje so bogate zaloge nafte, kako so jih razdelii?

A
  • V Severnem morju so bogate zaloge, ki so jih razmejili, največji del sta dobili Norveška in Velika Britanija (največ mejili z morjem). Severno morje je plitvo šelfno morje, ki leži na kontinentalni polici – na robnem delu celine. Zaradi majhne globine je bil začetek črpanja nafte razmeroma preprost.
54
Q

Razvoj izčrpavanja nafte?

A
  • Na začetku je bilo zelo drago in nevarno
  • V 70. so začeli črpati nafto, nato tudi zemeljske pline (do l. 2004 je črpanje naraščalo, po tem letu pa stagnira; narašča delež zemeljskega plina)
  • Prva naftna kriza l.73, kasneje še ena (cene nafte rastejo)  rentabilno črpanje nafte
  • Zaradi izčrpavanja so se prestavili že v Norveško in Barentsovo morje (morajo iti globlje kot v Severnem morju)
  • Norvežani odkrivajo Arktiko
55
Q

Tranport nafte

A
  • Iz ploščadi so speljani cevovodi do obalnih mest (Bergen, Stavanger  predelovanje)
  • Prenos poteka tudi s tankerji.
  • Transport nafte – 80% s tankerji, preostanek naftovodi
56
Q

transport plina

A

je težji in dražji – 95% podmorski plinovodi

57
Q

Izvoz Norveške

A
  • Norveška je na 3. mestu po izvozu zemeljskega plina, krijejo ¼ porabe EU
  • Izvoz je danes manjši od 50%, včasih je bil 60% - monostrukturno gospodarstvo
58
Q

slabosti monostrukturnega gospodarstva

A
  • Odvisni od svetovnega trga  lahko pride do gospodarske krize
  • Norveška ni članica OPEC -a (organizacija držav izvoznic nafte) sami oblikujejo cene
  • Ekološki vidik (nesreče pri izlivih, neobnovljiv vir, ploščadi ovirajo promet, živali, ribolov)
59
Q

plusi monostrukturnega gospodarstvs

A
  • Delovna mesta, velik zaslužek (zasluga, da je Norveška med najbogatejšimi)
  • Sama razpolaga z dohodkom, denar so razporedili v druga področja (grajenje infrastruktur na severnem delu, kmetijstvo, ribolov), ustanovili naftni sklad za upokojence (Naftni sklad)
  • Norvežani začeli intenzivno razvijat tehnologijo, prodajajo znanje in izkušnje – KNOW-HOW; pionirji za skladiščenje CO2 v prostore iz katerih so pridobili nafto.
60
Q

Kaj je eden izmed razlogov da Norveška ni v EU?

A
  • Nafta je eden izmed razlogov zakaj ni v EU, danes je Norveška država priseljevanja
61
Q

Alternativni viri: DANSKA

A
  • Vetrna energija (uravnano površje, zahodni vetrovi  prevetrenost, severnoaltantski tok, plitko severo morje  veternice v morju)
  • Eni največjih proizvajalcev novih, boljših veternic
  • Stare podirajo in jih nadomeščajo, ker jim je zmanjkalo prostora. (preusmerili so se na morje)
  • Dobili so sloves ene najbolj zelenih držav
  • 47% energije z veterno elektrarno. (Cilj do 2030 opustiti fosilna goriva)
  • Še kar imajo na 1. mestu nafto, biogoriva (slama), 10% veterne za primarno energijo
62
Q

Slabost vetrne energije-

A
  • Ni stalna, problem s presežki (baterije), višek prodaja v druge države
  • Ovirajo živali (morske in kopne), velik poseg v naravo  preoblikovana pokrajina, še vedno uporabna za kmetijstvo
63
Q

Islandija energetika

A
  • Geotermalna energija (gejzirji, tektonsko delovanje)
  • Ogrevanje stavb, turizem, proizvodnja elektrike, ogrevajo rastlinjake, kopališča
  • Pod Rejkjevikom topla voda za taljenje poledice
  • Skupaj s hidroenergijo, veterno en.  skoraj 100% zelena energija
  • Znani po tem, da na prebivalca proizvedejo največ zelene energije, porabijo največ na prebivalca
  • Imajo velike rezerve
  • Zajema in shranjuje ogljikov dioksid
  • Vse te naravne danosti bojo lahko v popolnosti izkoriščene, če bo Islandija povezana z Evropo pod gladino
  • ¾ vetrna, ¼ geotermalna
  • Nafto uvažajo samo za pogon vozil in ladji
  • Skoraj 9/10 elektrike porabijo za talilnice aluminija
  • Privabili so tudi podatkovne centre – strežniki, ki porabljajo toliko energije kot manjša mesta.
64
Q

Biomasa

A
  • Danska – slama, Finska – ostanki lesne industrije
    Elektrarna na morske valove (Bergen – Norveške), el. na morske tokove (Danska) – mali projekti, mali izkoristek.

Geografija III (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions