Pravopisna pravila

Question 1

***Pravila za pisanje velikih črk.

Answer 1

1. Pišemo na začetku povedi, v nadaljevanju pa za končnimi ločili.
2. Za dvopičjem pišemo z veliko: začetke dobesednega navedka premega govora in začetke dobesednega premega govora in začetke citirane povedi v okviru katere druge povedi.
3. Pravila za lastna imena.
4. Pravila za imena bitij.
5. Pravila za veroslovna in bajeslovna imena.
6. Pravila za alergonične poosebitve.
7. Pravila za imena prebivalcev.
8. Pravila za živalska imena.
9. Pravila za zemljepisna imena.
10. Pravila za stvarna imena.
11. Pravila za izraze posebnega razmerja ali spoštovanja.
12. Pravila za svojilne pridevnike iz besed, pisanih z veliko.
13. Pravila za same velike črke.

Question 2

***Pravila za pisanje lastnih imen

Answer 2

Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti (npr. imena krajev, delov zemeljskega površja, nebesnih teles; ustanov, delovnih organizacij in podjetij, umetnostnih del ipd.).
Lastna imena so enodelna (in sicer eno- ali večbesedna: Svarun, Tone, Ljubljana, Hlapci – Orlovo pero, Škofja Loka, Veliki briljantni valček) ali pa večdelna (ta sestojijo iz enega ali več imen in enega ali več priimkov, lahko tudi še iz vzdevka ipd.): Ivan Cankar, Aleksander Veliki Anton Tomaž Linhart, Zofka Kveder - Jelovšek, Fran Maselj Podlimbarski; Ljubljana Center, Smelt Olimpija.

POMNI
1. Dvodelna imena je treba ločiti od dvojnih imen, npr. Šmarje - Sap, Kal - Koritnica, Gozd -
Martuljek: Vlak se je ustavil v Šmarju - Sapu.
2. Med večbesednimi imeni posebej obravnavamo tista, ki se začenjajo s predlogom (predložna): Friderik S praznim žepom, Na bregu, Pod skalco, Pri slepem godcu, Pri treh ribnikih, Pri TrehHišah.

POSEBNOSTI
1. Večbesedna lastna imena lahko krajšamo: Ljubljansko barje – Barje, Goriška brda – Brda, Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Akademija, Slovenska matica – Matica, Osvobodilna fronta – Fronta, Organizacija združenih narodov Združeni narodi. Taka krajšava občnoimenske zveze je Cerkev za cerkveno občestvo, cerkveno skupnost ali organizacijo: Katoliška cerkev – Cerkev.
2. Kot lastna imena obravnavamo tudi občna, kadar jih enoumno uporabljamo namesto lastnih: Otok v pomenu ’Velika Britanija’, Zahod v pomenu ’zahodni del večje zemljepisne enote in/ali temu ustrezna politična ali kulturna usmerjenost’, Prerok v pomenu ’Mohamed’.
3. Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta),
jera (jokavec).

Question 3

Pravila za stični vezaj (SV).

Answer 3

“Vezaj (-) je kratka črtica.
Načeloma je vezaj stičen (SV).
1. Pišemo med deli zložene besede, ki bi bila v prosti zvezi povezana z IN (poljsko-ruski slovar, črno-bela fotografija, gospodarsko-politično razmerje …)
2. Pišemo med sestavnimi zloženkami, nastalih iz podredne zveze, če je prvi del števka (2-krat, 100-odstoten), črka (C-dur, i-učbenik) ali črka iz tujih jezikov (β-delci)
3. Pišemo med črkovno ali števčno podstavo ali osnovo in njunim končanjem (40-a leta, njegovi b-ji so čudni)
4. Pišemo med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami, in končnico (lahko tudi s podaljškom osnove) (v NOB-u)
5. Pišemo za neveznim členkom LE- pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom (le-ta, le-tak, le-onega, le-sem, le-tu …)
6. Pišemo v nekaterih tujih imenih, zvezah (redenz-vous)”

Question 4

Pravila za nestični vezaj (NSV).

Answer 4

“Vezaj (-) je kratka črtica.
Redko je vezaj nestičen (NSV).
1. Pišemo med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta = dvojna imena krajev (Šmarje - Sap), kjer gre pa za en sam del, tega ne smemo uporabljati (Ljubljana - Bežigrad = za Bežigrad v Ljubljani)
2. Pišemo med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in prevzetim priimkom (Josip Murn - Aleksandrov, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc)”

Answer 5

“Neskladenjska neoblikoslovna raba vezaja
Neskladenjsko in neoblikoslovno se vezaj rabi:
1. Za ločevanje zlogov (za-slu-žek)
2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besed: predpon (pre-, pri-, pra-), končnic (-a, -e, -i), priponskih obrazil (-ost, -ots, -oba, -oča), medpon (-o-, -e-), vpon (-k- = ti-k-ati)
3. Za zaznamovanje končajev besed (rime na -ova, -ast)
4. Pri decimalkah za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov, takoj za vejico (170,– SIT)”

Answer 6

“Pomišljaj (–) je daljša črtica.
Neskladenjska rada pomišljaja
Pomišljaj se rabi neskladenjsko stični (SP):
1. Namesto predlogov od … do (predložni pomišljaj) (Ljubljana–Trst = od Ljubljane do Trsta, 80-100 SIT)
2. Kot znak za minus pri negativih številih, vendar je le desno stični (–23°C)”

Answer 7

“Pomišljaj (–) je daljša črtica. - Neskladenjska raba pomišljaja
Pomišljaj se rabi neskladenjsko nestični (NSP):
1. Namesto odstavčne številke ali črke (odstavčni ali alinejni pomišljaj)
2. Med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, posebno v nasprotnem (rojstvo – smrt, ne samo – ampak tudi, ne – ne)
3. V matematiki za pomen minus oz. manj (7 – 3)
4. Med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila (pred poudarjenim delom povedi, mislijo, besed, vrinjenim stavkom) 5. Zaznamuje nedorečeno misel ali zamolk (Takoj tiho, če ne –!)
6. Zaznamuje zvezo osebka in povedka ob izključeni glagolski obliki, zlasti v naslovih (Mladost – norost)
7. Zaznamuje spremembo skladenjskega naklona v isti povedi (Včeraj, ko sem čakala, je prišel mimo – kaj misliš kdo?)
8. Namesto narekovajev uvaja dobesedni navedek premega govora (narekovajni pomišljaj), vendar samo na začetku odstavka, kadar pred nji ni spremnega stavka”

Answer 8

“Tri pike (…) zaznamujejo nedokončano misel ali izpuščene dele navedkov, pišemo jih nestično. Nakazujejo lahko tudi premor pri dodatnih pojasnitvah ali dopolnilih. Lahko pa tudi spremembo skladenjskega naklona v zloženi povedi (pogosto je za to uporabljen pomišljaj). Če pa želimo izpustiti del besede, pa pike pišemo stično z besedo. Vejico (,) pišemo:
1. Med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi
2. Med nadrednim in odvisnim stavkom
3. Med polstavkom in preostalim besedilom povedi
4. Med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in preostalim besedilom povedi
5. Med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja”

Answer 9

“Vejico (,) pišemo pri nestavčnih enakovrednih delih, ti so:
1. Vezalni
2. Stopnjevalni
3. Ločni
4. Protivni
5. Vzročni
6. Posledični
7.Pojasnjevalni Vejico (,) pišemo med izpostavkom ali dostavkom in preostalim delom povedi
1. Izpostavek (Sin, ta ti bo šele zagodel! – Postati zdravnik, to je njegova želja!)
2. Dostavek (Prinesi nam tudi kruha, črnega. – Prinesi mi sivi plašč, in rokavice)”

Answer 10

“Vejico (,) pišemo pri stavčnih enakovrednih delih, ti so:
1. Vezalni
2. Stopnjevalni
3. Ločni
4. Protivni
5. Vzročni
6. Posledični
7. Pojasnjevalni
8. V bibliografskih zapisih med naštevnimi enotami Vejico (,) pišemo med pastavki in drugim besedilom:
1. Zvalniki in ogovori (Pojdi, moj sinko, na pot! – Majda, pojdi po kruh! – Odloči se že, mevža mevžasta!)
2. Samostojno rabljeni medmeti in medmetne besede (Joj, kaj naj delam! – Lej lej, pa je le prišel!)
3. Samostojni členki (Da, vse je čisto. – Nikar, ne bo prav.)”

Answer 11

“Vejica (,) se pri neskladenjski rabi uporablja:
1. Pri pisanju imen in večbesednih poimenovanj, ko jih iz tehničnih, bibliografskih in podobnih razlogov pišemo za priimkom, npr. v seznamih ali stvarnih kazalih, s tem nakazujemo na pravilno (abecedno) zaporedje sestavin
2. Kot znamenje za mejo med celim številom in decimalkami
3. Včasih namesto presledka za označevanje milijonic (če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko =52,500.000) Vejica med nadrednim in odvisnim stavkom.
Ta vejica se postavi ne glede na to, ali je nadredni stavek pred odvisnim, za njim ali pa ga obdaja. Vejico pišemo tudi, ko je povedek (ali vsaj osebna glagolska oblika) kakšnega stavka izpuščen (ko to želimo dokazati povedek damo v oklepaj) Posebnosti vejice pred da: Ti da tega ne veš?; Baje da pije.; Iz Blatnega Dola daste?”

Answer 12

“Posebnosti vejice med nadrednim in odvisnim stavom:
1. Kadar prideta skupaj priredi in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom (Votlina je bila suha, in ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla)
Vejico pišemo red prvo i pred drugo vezniško besedo, kadar priredni veznik zastopa opuščeni nadredni stavek (Nekaj pa vam obljubim, namreč (to obljubim), da kmalu spet pridem).
2. Vejice ne pišemo med deli večbesednega veznika (Na mesto da bi se učil, je lenaril; Kljub temu da je bil bolan, je šel na delo.) Vezniški izrazi: tako da, toliko da, potem ko, vtem ko, še ko, brž ko, šele ko, s tem da, posebno ko, zlasti če, že ko, češ da, metem ko, zato ker, zato da, prej ko …
V nekaterih primerih razmerje med nadrednim in odvisnim stavkom lahko izrazimo tako, da prvi del prvotno večbesednega veznika prenesemo v nadredni stavek, za njim pa seveda pišemo vejico (Zeblo ga je tako, da se je ves tresel; Rada ga imam zato, ker je tako miren.)”

Answer 13

“Posebnosti vejice med nadrednim in odvisnim stavom:
1. Pred primerjalnimi (kakor, kot, ko) in stopnjevalnim (tako – kakor ) vejice ne pišemo, če veznik ne uvaja odvisnika z izraženo osebno glagolsko obliko (Bolje je delati kakor govoriti; Več je govoril kot je delal; Bila je bolj pridna kakor nadarjena.)
2. Za vmesnim stavkom pred besedo, ki nadomešča opuščeni odvisnik, enak prvemu delu priredja, pišemo vejico (Prišel je, sam ni vedel, zakaj (je prišel))
3. Tudi med izrazi, nastalimi iz stavkov, ki na začetku povedi ali pred kakšnim notranjim stavkom izražajo razmerje govorečega do vsebine povedanega. (Skratka, uspeh je presegel vsa pričakovanja; Sicer pa, kaj bi vam še naprej govoril; Najprej, tole mora ostati med nami)”

Answer 14

“Med polstavkom in drugim delom povedi
Kadar je jedro polstavka deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik. )Želeč jim lahko noč, so se poslovili; Hodil je po sobi, pogledujoč na vse strani; Ne misleč na posledice, je vse povedal.)
Če je deležniški polstavek levo od odnosnice, ga ne ločimo z vejico. (Iz moje ponižanja polne mladosti se tiho svetijo tvoje oči) Samostalniških zvez, nastalih iz odvisnika, z vejico ne ločimo od okolja (Ob slovesni podelitvi bralnih značk osnovnošolcem * = Ko so slovesno podelili bralne značke osnovnošolcem* je govoril tudi šolski ravnatelj.
Kadar nedoločniški polstavek lahko razvijemo v osebno glagolsko obliko, ga lahko ločimo z vejico ali pa ga pišemo brez nje (Imel je željo, postati zdravnik = Imel je željo, da bi postal zdravnik) ¨(Njegova želja je, postati zdravnik = Njegova želja je postati zdravnik; Postati zdravnik, je njegova želja = Postati zdravnik je njegova želja.
Če pa se nedoločniški polstavek rabi kot povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se od sobesedila ne sme ločiti z vejico (Ne moreš oditi kar tako; Treba je pridno delati; Začelo je močno snežiti; Slišala je ptičko peti.) “

Answer 15

“Pika (.) pišemo jo na koncu samostojne proste ali zložene pripovedne povedi.
Posebnosti:
1. Na koncu priredja in proste zveze stavkov iste povedi pike ne pišemo, če je ne dopušča zadnji neodvisen stavek. (Včeraj, ko sem čakala na avtobus, je prišel mimo – kaj misliš kdo?; Včeraj je prišel mimo – pomisli kdo!)
2. Na koncu podredja z vprašalnim, velelnim ali želelnim odvisnikom stoji pika le, če je glavni stavek pripovedni (Ne vem, zakaj sem tako žalosten.; Ukazal mu je, naj se spravi od hiše.)
3. V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova (razen imena avtorja) obarvajo kot samostojne povedi, zato se ločijo s piko pri navajanju virov.
“

Answer 16

“Pika (.) pišemo jo na koncu samostojne proste ali zložene pripovedne povedi.
Posebnosti:
4. Na koncu povedi, ki so po obliki povedne pa s čustveno prizadetostjo, namesto pike pišemo klicaj. Obratno pa se pojavi, kadar čustvene obarvanosti ni, tudi za velelnikom pišemo piko.
5. Pike na koncu povedi navadno nimajo:
- Naslovi in podnaslovi; Enote v glavi zapisov (za pisma…); Naslovne strani; Konec abecedno urejenih enot v seznamih ; Podpisi v dopisih (Lepo te pozdravlja; Z lepimi pozdravi); Konec enot v stolpcih; Napisi pod slikami; Navedba vira; Konec citiranja pripovednega stavka v okviru vprašalne ali vzklične povedi (Čigav je izrek Vse teče?)
6. Piko zamenjamo z vejico v premem govoru na koncu dobesednega navedka pred spremim stavkom . (»Danes je miren dan,« je rekla Breda.)”

Answer 17

“Neskladenjska raba pike:
1. Za okrajšavami posameznih besed
(t. i. = tako imenovani), za nekatere okrajšave za več besed pišemo brez vmesnih pik. (ipd. = in podobno, npr. = na primer, tj. = to je, itd. = in tako dalje, gl. = glej)
*brez pike pišemo kratice in (črkovane) simbole (= za mere, uteži, denar, kemične prvine, spojine) (RS = Republika Slovenija)
2. Za številkami:
- kadar zaznamujemo vrstilne števnike
- kadar zapisujemo prislove tipa prvič, drugič
3. Med deli številk, da ločijo enote različnih stopenj (ure od minut, tolarje od stotinov, včasih tudi tisočice od nižjih enot) ali kot znamenje za množenje (pri temu je nestična in postavljena višje)
“

Answer 18

“Neskladenjska raba pike: 4. Navadno namesto vsake črke v besedi ali števke v številki (Pojdi v r…!)
*pike ne pišemo za številko, ki zaznamuje glavni števnik
*dveh zaporednih pik (neskladenjske in skladenjske) navadno ne pišemo (Prišli so: Jakob, Andrej, Mojca itd.), pike navadno tudi ne pišemo za izpustnimi tremi pikami ali za izpustnim pomišljajem (Grobovi tulijo …, Bratu bi povedal, pa –)
5. Med posameznimi enotami naslova elektronske pošte, med deli enot v desetični klasifikaciji (UDK) in pri desetično zaznamovanih delih besedila, te pike pišemo stično”

Answer 19

“Ločila so enodelna ali dvodelna načrtovana pisna (grafična) znamenja.
Zaznamujejo nam:
1. tonski potek, premore, vrste stavkov, povedi …
2. okrajšave besed in besedila, vrstilnost števnikov, kratnost prislovov, zapisanih s številkami …
*Prvo vrsto rabe ločil imenujemo skladenjsko, drugo neskladenjsko. Skladenjsko se
rabijo pika (.), vprašaj (?), klicaj (!), vejica (,), podpičje (;), dvopičje (:), pomišljaj (), vezaj (-), tri pike (…), razne vrste narekovajev, npr. (» «), in oklepajev, npr. ( ) …
Neskladenjsko se rabijo pika, opuščaj, vezaj, deljaj, klicaj, vprašaj itd. Ločila pišemo večinoma brez presledka ob črki ustrezne skladenjske enote ali besede (torej so levo- ali desnostična)
“

Answer 20

“Ločila so enodelna ali dvodelna načrtovana pisna (grafična) znamenja. Skladenjsko se ločila rabijo:
1. na koncu povedi: pika, klicaj, vprašaj, tri pike, pomišljaj;
2. na koncu dela povedi: vejica, podpičje, dvopičje, tri pike, pomišljaj;
3. na začetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavčni (alinejni) pomišljaj
in tri pike kot znamenje izpusta (pri tipkanju ta pomišljaj lahko nadomešča vezaj);
4. na začetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomišljaj in narekovaji.
Neskladenjsko se ločila rabijo večinoma sredi ali na koncu povedi ali besede, vprašaj
ali klicaj pa tudi ob robu besedila.”

Answer 21

“VELIKE ČRKE
Z veliko začetnico pišemo prvo besedo v povedi, lastna imena, izraze posebnega razmerja ali spoštovanja, svojilne pridevnike iz lastnih imen in izrazov posebnega razmerja ali spoštovanja in še nekatere druge besede.
Veliko začetnico pišemo na začetku besedila, v nadaljevanju pa za končnimi ločili. Povedi so tudi javni napisi, naslovi poštnih pošiljk.
Znotraj povedi z veliko začetnico pišemo:
- Za dvopičjem:
*začetke dobesednega navedka premega govora
*Začetke večjih naštevalnih enot, če se prva od njih začenja z veliko začetnic
- Začetek citiran povedi v okviru katere druge povedi
“

Answer 22

“VELIKE ČRKE – LASTNA IMENA
Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti (= imena krajev, delov zemeljskega površja, nebesnih teles, ustanov, delanih organizacij in podjetij, umetnostnih del).
Lastna imena so enodelna (eno ali večbesedna Škofja Loka) ali pa večdelna (= sestavljena iz enega ali več imen in enega ali več priimkov, lahko tudi še iz vzdevka)
*dvodelna imena je treba ločiti od dvojnih imen (Šmarje – Sap, Kal – Koritnica)
1. Večbesedna imena lahko krajšamo.
2. Kot lastna imena obravnavamo tudi občna, kadar jih enoumno uporabljamo namesto lastnih (Otok v pomenu Velike Britanije, Zahod v pomenu zahodni del večje zemljepisne enote ali temu ustrezna politična ali kulturna usmerjenost)
3. Lastna imena lahko postanejo občna (štefan – steklenica, ford – avto, jera – jokavec)”

Answer 23

“IMENA BITIJ – OSEBNA IMENA
Osebna imena imajo navadno po dva dela: rojstno (krstno) in družinsko ime. Do nastanka priimkov so bila v navadi enodelna (praviloma enobesedna) imena: Valjhun, Svetopolk, Samo. Taka so pogosto pravljična imena: Trdoglav, Pepelka, Zlatolaska. Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime – priimek
(Ivan Tavèar); v abecednih seznamih pišemo včasih priimek pred imenom, najbolje z
vejico: Pipan, Marko. V uradni rabi so še drugi načini zapisovanja, npr. Ana Tekavec,
roj. Požar in Kovač Gregorja Janez.”

Answer 24

“Uporaba osebnih imen - posebnosti
1. Nekoč so namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih ali po kateri izmed značilnosti oz. posebnosti (Herman Celjski, Aleksander Veliki, Henrik Osmi, Friderik S praznim žepom …)
2. Posebni pridevek k imenu in priimku, ki kaže na rod, pripadnost, hišno ime ipd.
nosilca, pišemo z veliko začetnico: Janez Bleiweis pl. Trsteniški; Ivan KLodič vitez Sabladoski; Stane Suhadolc, po domače (ali vulgo) Kovačev.
3. Zgodovinska in domišljijska imena ljudi so lahko enodelna večbesedna; pri njih pišemo z veliko začetnico samo prvo besedo, npr. Sedeči bik, Orlovo pero, Velika noga, Sivi volk, Rdeča kapica.”

Answer 25

“IMENA BIIJ – Veroslovna in bajeslovna imena
Imena veroslovnih in bajeslovnih bitij: Jupiter, Venera, Perun, Donar, Bog (kot lastno
ime), Sveti duh, Sveta trojica, Veliki duh, Buda, Alah; Klio, Melpomena, Erinije, Kurent, Sveti trije kralji, Marija Pomagaj, Marija Pomočnica.
Z veliko se pišejo tudi sopomenska (nadomestna) poimenovanja teh bitij: Stvarnik (Bog), Vsemogočni (Bog), Devica (Marija), Skušnjavec (Lucifer). V teoloških in bogoslužnih besedilih je dovoljeno pisati tudi Sveti Duh. IMENA BITIJ-Alegorične poosebitve
Alegorične poosebitve, = samostalniki (samostalniške zveze), kadar z njimi ob ohranjenem prvotnem pomenu hkrati zaznamujemo umišljena individualna bitja: Poezija, Sreča, Dobrota, Luč, Smrt, NIč, Mamon, Breza, Zlo, Narava.
IMENA BITIJ – Živalska imena
Imena posameznih živali: Sultan, Švrk, Muki, Lisko; Sivka, Bela, Pram, Luca; Koki”

Answer 26

“IMENA BITIJ – Imena prebivalcev
Z veliko začetnico pišemo imena
– pripadnikov narodov in narodnosti: Slovenec, Slovenka, Srb, Musliman, Bask, Anglež, Lužiški Srb, Belorus, Jud; Slovani, Indijanci;
– pripadnikov delov narodov in pripadnikov držav ali ljudstev: Masaj, Bezjak, Čič, Bunjevec, Uskok, Dorec, Amazonka; Švicar, Južnoafrièan, Avstrijec;
– prebivalcev naselij, pokrajin in celin: Ljubljančan, Rašičan, Novomeščan; Gorenjec,
Primorec, Vojvodinec, Toskanec; Evropejec, Azijec, Severnoameričan;
– prebivalcev planetov: Marsovec, Selen, Zemljan.”

Answer 27

“Imena prebivalcev – posebnosti
1. Kadar ime za prebivalce dobi predpono ne, se velika začetnica prenese nanjo (Neslovenec, Neljubljančan)
2. Tudi simbolna poimenovanja te vrste pišemo z veliko začetnico: Janez (Kranjec, Slovenec), Švab (Nemec), Jenki (Američan), Lah (Italijan).
3. začetnico pišemo tudi večbesedna imena pripadnikov narodov ali narodnostnih skupin, tvorjena iz večbesednega zemljepisnega, državnega ipd. imena, naj bo to uradno ali nadomestno: Beneški Slovenec (prebivalec Beneške Slovenije), Severni/Južni Korejec (državljan ustreznih korejskih držav).
4. Časovne in zemljepisne pridevke ob imenih narodov ipd. sicer pišemo z malo začetnico (stari Slovani, stari Grki, zamejski Slovenci, zahodni/južni/vzhodni Slovani), če pa iz takih večbesednih poimenovanj naredimo enobesedna, veliko začetnico z lastnega imena prenesemo na začetek: prvotni Slovani = Praslovani, istrski Romani = Istroromani”

Answer 28

“ZEMLJEPISNA IMENA - Zemljepisna imena zaznamujejo
– kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste: Maribor, Praga, Vrzdenec, Vič, Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Slovenika;
– države, enote zveznih držav, pokrajine: Švica, Šrilanka, Republika Slovenija, Kalifornija, Dolenjska, Koprsko, Šlezija;
– tekoče vode, morske tokove, prekope, slapove, jezera, morja, oceane: Sava, Sueški prekop, Peričnik, Vrbsko jezero, Severno morje;
– vzpetine, doline, nižine, katastrske enote in njihove skupine, gozdove, puščave, jame: Triglav, Panonska nižina, Gosposvetsko polje, Dolge njive, Spodnji log, Krakovski gozd; to velja tudi za podvodno in drugo oblikovanost tal: Srednjeatlantski hrbet;
– otoke, polotoke, rte, celine: Kreta, Istra, Debeli rtič, Afrika;
– nebesna telesa, ozvezdja, svetovja: Mars, Zemlja, Škorpijon, Rimska cesta, Gostosevci;
– poslopja in druge samostojne objekte: Stari pisker, Tromostovje, Križanke, Zmajski most, Lipa sprave, Stara trta.”

Answer 29

“ZEMLJEPISNA IMENA - Naselbinska in nenaselbinska zemljepisna imena
Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska; naselbinska so imena mest, vasi, trgov in zaselkov (Trst, Kranjska Gora, Pliberk, Lome), nenaselbinska pa vsa druga (Podrta gora, Slovenija, Jadransko morje). Za imena delov naselbin (Pobrežje, Zelena jama) veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena.
Tudi zemljepisna imena so eno- ali večbesedna: Ljubljana, Gorica, Novo mesto, Šmarje pri Jelšah, Severna Amerika, Spodnja Šiška. Večinoma so enodelna (Dramlje, Vavta vas, Šmarje pri Jelšah), nekatera dvodelna (Ljubljana Bežigrad). Dvojna imena pa so zelo redka, npr. Šmarje - Sap, Gorenja vas - Reteče, Pri Cerkvi - Struge. (Dvojna imena se pišejo z nestičnim vezajem, ne s pomišljajem. Med večbesednimi imeni posebej obravnavamo tista, ki se začenjajo s predlogom, tj. predložna, npr. Pod Vasco.”

Answer 30

“ZEMLJEPISNA IMENA – Naselbinska
V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki: mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (če ne stojijo na začetku imena):
– Gornji Grad, Velika Nedelja, Bohinjska Bela, Blejska Dobrava, Rogaška Slatina, Dolenjske Toplice, Kanalski Lom, Kranjska Gora, Bloška Polica, Sladki Vrh, Železna Kapla, Gornji Senik, Drenov Grič, Mirna Peč, Kočevski Rog (zaselek), Velika Dolina, Zidani Most, Špeter Slovenov, Dolenje Mokro Polje, Zgornji Jakobski Dol; Črni Vrh nad Idrijo, Šmarje pri Jelšah, Pri Žagi, Za Vrhom pri Črnivcu, Vrh pri Sv. Trojici, Otočec pri Novem mestu;
– Dolenja vas, Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje;
– Pri Treh Hišah; narečno Ta na Bili.
Namesto predložnega razločevalnega dostavka se včasih iz tehničnih razlogov piše tudi imenovalniški dostavek v oklepaju: Črni Vrh nad Idrijo = Črni Vrh (Idrija).
“

Answer 31

“ZEMLJEPISNA IMENA – Naselbinska Nenaselbinsko določilo ob naselbinskem imenu ohrani svoje pisanje: Gračišče v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem.
Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede vas, mesto, trg, selo, jih pri slovenjenju ali prevajanju pišemo z malo začetnico: Carsko selo, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto;
Če pa jih ne slovenimo, ohranjamo tujo pisavo tudi glede velike začetnice: Dìvinská Nová Ves. Razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom se pišejo z malo začetnico, npr. Ljubljana zahod, Celje okolica. Dodatek DEL pa se piše za pomišljajem Rdeči Breg – DEL.”

Answer 32

“ZEMLJEPISNA IMENA – Nenaselbinska
V nenaselbinskih imenih pišemo prvo sestavino zmeraj z veliko začetnico, neprve sestavine pa z malo, če že same niso lastno ime: Zelena jama, Ulica stare pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Pod hrasti, Za vodo, Zmajski most, Ljudski vrt, Gospodarsko razstavišče; Ruska federacija, Slovensko primorje, Bela krajina, Bližnji vzhod; Bršljinski potok, Težka voda, Panamski prekop, Niagarski slapovi, Ohridsko jezero, Severno morje, Tihi ocean, Rokavski preliv, Gibraltarska vrata; Velika gora, Kamniško sedlo, Babji zob, Kočevski rog (gora in pokrajina), Ljubljanski grad (vzpetina), Arihova peč; Ptujsko polje, Dolge njive, Panonska nižina; Trnovski gozd, Krakovski gozd; Viktorijina puščava; Škocjanske jame, Potočka zijalka, Malo brezno; Goriška brda;
- vendar pa Julijske Alpe, Zadnja Trenta, Cesta v Mestni log; Velika Karlovica, Severna Amerika, Severna Irska, Nova Kaledonija, Zahodna Dvina, Nova Mehika, Bosna in Hercegovina.
“

Answer 33

“ZEMLJEPISNA IMENA – Nenaselbinska
*Predložna imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah različno obliko:
a) največkrat célo predložno ime, vendar z vrstnim poimenovanjem pred seboj: To je vas Pri Treh Hišah; Prihajam iz zaselka Pri Fari; Grem v vas Pri Treh Hišah; Stanujemo v ulici Pod zidom; Preselil se je v ulico Za vodo;
b) samo nepredložni. del: Prihajam od Fare; Grem k Trem Hišam;
c) predložni in nepredložni del kot ena beseda: Prihajam iz Podzida/iz Zavode.”

Answer 34

“STVARNA IMENA
Stvarna imena zaznamujejo posamezne knjige, besedila, kipe in druga umetnostna dela, organizacije, ustanove, podjetja, lokale, nekatera vozila, industrijske znamke ipd.
Pri večbesednih imenih pišemo neprvo besedo z veliko začetnico samó, če je sama po sebi lastno ime (npr. Novi Matajur – Novi svet).
Med večbesednimi imeni posebej obravnavamo predložna.”

Answer 35

“STVARNA IMENA - Pomenske skupine stvarnih imen:
1. Imena, naslovi stvaritev, in sicer
- knjig in knjižnih zbirk: Zgodovina Slovencev, Slovenski biografski leksikon, Koroški zbornik, Sto romanov; časopisov in drugih glasil: Delo, Primorski dnevnik, Ljubljanski zvon, Novi Matajur, Slavistična revija, Življenje in tehnika, Vaje; časopisnih in drugih rubrik, poglavij ipd.: Šport in šah, Spremna beseda, V nedeljo zvečer, Val 202, Zrcalo tedna; Slovenski pravopis, Glasoslovje; umetnostnih in neumetnostnih besedil: Desetica, Življenje in smrt Venca Poviškaja, Sonetni venec, Brižinski spomeniki, Stiški rokopis, Ustava Republike Slovenije, Zakon o raziskovalni dejavnosti, Psihološka navzkrižja urbanizacije, O glasu in naglasu našega jezika, Majniška deklaracija, Magna charta libertatum, Osimski sporazumi; filmov: Idealist, Oblaki so rdeči; skladb: Ogrska rapsodija, (Beethovnova) Deveta; kipov in slik: Mislec, Pietà, Žalostna Mati božja, Deček s piščalko, Ilegalec; arhitekturnih stvaritev: Kristalna dvorana, Arkade, Sikstinska kapela; prireditev, festivalov: Sto petdeset let slovenske fotografije, Zlata lisica;
“

Answer 36

“STVARNA IMENA
2. imena organizacij in družbenih teles, in sicer
- družbenih in političnih organizacij, gospodarskih združenj, zvez, strank, verskih skupnosti ipd.: Rdeči križ Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Splošno združenje črne metalurgije, Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Poljske, Zeleni Slovenije (ime stranke), Osvobodilna fronta, Socialistična stranka Španije, Komunistična partija Avstrije;
– vojaških organizacij in njihovih enot: Slovenska vojska, Rdeča armada, Pohorski bataljon, Beneška četa;
– skladov: Mednarodni denarni sklad, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad;
- društev, družb: Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska razvojna družba, Slovenska matica, Planinska zveza Slovenije;
– umetnostnih, športnih in podobnih skupin: Slovenski oktet, Neodvisni, Železničar;
“

Answer 37

“STVARNA IMENA
3. imena delovnih skupnosti, in sicer
– delovnih organizacij, podjetij in delniških družb: Tovarna dekorativnih tkanin, Industrija usnja Vrhnika, Ljubljanska banka; Založba Obzorja Maribor; Trboveljska premogokopna družba, ;
– zavodov in ustanov: Splošna bolnišnica Celje, Zdravstveni dom Radovljica, Klinični center Ljubljana, Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca, , Vzgojno-izobraževalni center za gradbeništvo, Zvezna gimnazija za Slovence (Celovec), Ekonomsko-poslovna fakulteta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski raziskovalni inštitut (Trst), Zavod za slepo in slabovidno mladino; Slovenska filharmonija, Šentjakobsko gledališče, Slovanska knjižnica, Mestna galerija, Slovenski šolski muzej;
*Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imenovalniku; torej Gimnazija Franceta Prešerna (ne Gimnazija France Prešeren).”

Answer 38

“STVARNA IMENA
1. imena oddelkov ustanov in nesamostojnih enot delovnih organizacij: (Zdravstveni dom Šiška) Otroški dispanzer; (FF) Oddelek za slovanske jezike in književnosti; (ZRC) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša; (MK) Oddelek za komercialni tisk; (IMV) Sektor za zunanjo trgovino;
2. imena (samo) upravnih enot, in sicer
- družbenopolitičnih in upravnih skupnosti: Občina Domžale, Mestna občina Ljubljana, Krajevna skupnost Brinje;
– organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij ipd.: Vlada Republike Slovenije, Mestni svet Mestne občine Ljubljana, Občinski svet Občine Medvode, Svet delavcev, Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije;
“

Answer 39

“Posebnosti pri STVARNIH IMENIH *Pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove; če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., se začenjajo z veliko začetnico: Oddelek za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Računovodski sektor Industrije motornih vozil Novo mesto.
*Kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico; to velja za vse vrste stvarnih lastnih imen: Delam v tobačni tovarni v Ljubljani; Šel je v zdravstveni dom v Šiški; Študira na univerzi v Mariboru, ne v Ljubljani; Stanuje v hotelu Turist; Hodil je v osnovno šolo Franceta Bevka in na šolo Prežihovega Voranca; Vpisal se bo na pedagoški oddelek filozofske fakultete v Ljubljani; Pritožil bi se na vlado Republike Slovenije; Prošnjo vložite na komisijo za delovna razmerja.”

Answer 40

“STVARNA IMENA
1. imena meddržavnih zvez: Varšavski pakt, Evropska zveza, Organizacija združenih
narodov, Skupina 77, Arabska liga, Organizacija afriške enotnosti;
2. imena posameznih vozil, npr. ladij (Galeb, Primorka, Meteor), vesoljskih in zračnih
plovil (Vzhod, Raziskovalec I) ali vlakov (Rdeča pušica, Modri vlak);
3. imenovalni prilastki k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk: cigarete Filter 57, otroška soba Boštjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont;
4. pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst ipd.: Gyromitra esculenta (pomladanski hrček), Parus major
(velika sinica), Campanula zoisii (zoisova zvončica).
5. Imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov pišemo z malo začetnico.”

Answer 41

“STVARNA IMENA – Izrazi posebnega razmerja ali spoštovanja
Taki izrazi so:
1. beseda kot simbol ali poudarek pomenskega bistva: Človek, Umetnik;
2. osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo v pismih in protokolarnih ogovorih: Ti, Vidva/Vedve, Vi/Ve, Oni (pri onikanju), Tvoj, Vajin, Vaš; to velja za vse sklone (npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Na domače slavje mislim povabiti tudi Tebe, če se Ti ne bo zdelo zamalo.
*Množinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov za drugo osebo je bolj priporočljivo pisati z veliko, kadar gre za vikanje, manj pa takrat, kadar ogovarjamo kolektiv, npr. v uradnih pismih odborom, komisijam.
2. Samo na protokolarne priložnosti je omejena (pa tudi tam neobvezna) raba velike začetnice za ogovarjanje ljudi z visoko funkcijo, npr. Ekscelenca, Visokost, Svetost.”

Answer 42

“STVARNA IMENA - Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z veliko
Ti pridevniki se pišejo z veliko začetnico, če so izpeljani s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in: Vodnikov, Župančičev, Krležev, Plemljev, Slovenčev, van Goghov, von Stauffenbergov (pri nekaterih imenih tak predimek opuščamo: van Beethoven – Beethovnov); Julijin, Nivesin – Gradisov, Tamov, Iskrin, Matičin, Delov; še svojilne zaimke Tvoj, Vajin, Vaš, kadar se nanašajo na ogovorjeno osebo: Slišim, da Vaše zdravje v zadnjem času ni najboljše (tako tudi Njegov, npr. Njegova Ekscelenca).
Z veliko se svojilni pridevniki iz lastnih imen lahko pišejo tudi tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last, npr. Pitagorov izrek, Ludolfovo število, Ohmov zakon. Podobno velja za take zveze s prenesenim pomenom, npr. Ahilova peta (ranljivost), Kolumbovo jajce (domiselna rešitev), Damoklejev meč (grozeča nevarnost), Sizifovo delo, Tantalove muke; vendar te primere pogosto pišemo z malo začetnico.”

Answer 43

“VELIKE ČRKE - Same velike črke uporabljamo:
1. pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih: KADITI PREPOVEDANO, PADLIM V SVETOVNI VOJNI, PRODAM novo kombinirano peč, Kupujte pri NAJDIHOJCI;
2. v naslovih besedil, preglednicah ipd.: SLOVENSKO NARODNO VPRAŠANJE; DESETI BRAT;
3. v kraticah, kemijskih in drugih simbolih: UKC, IMV, NUK; H2O; S, H, C.
* Z velikimi črkami pisana kratična imena lahko prehajajo med navadna lastna ali občna imena In se takrat temu primerno izgovarjajo in tudi pišejo, tj. z veliko začetnico samó, če so lastna: TAM, UNESCO, SIT – Tam, Unesco.
*Končnice kratičnih imen pišemo:
a) z malo, z vezajem, če se kratično ime končuje na soglasnik: SPIZ SPIZ-a; tako se pišejo tudi podaljšave osnov: STA STA-ja, SLO SLO-ja, BBC BBC-ja;
b) z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratičnega imena: UNESCO UNESCA UNESCU. Sicer pa taka imena rajši sklanjamo v navadni pisni obliki lastnih imen: Unesco Unesca Unescu ipd.”

Answer 44

“MALE ČRKE – Mala začetnica
Z malo začetnico pišemo vse razen tistega, kar se piše z veliko po prej navedenih pravilih. Posebej je treba opozoriti na občna imena in njihove zveze, ki se glasijo enako kot lastna imena (Vipavec – vipavec). Pravila o rabi male začetnice so podana po podobnem zapovrstju kakor pravila o rabi velike.

MALE ČRKE – Za končnimi ločili znotraj povedi
Kadar stoji klicaj ali vprašaj v stavku namesto vejice ali pa mu sledi spremni stavek premega govora, za njima pišemo z malo začetnico: O Vrba! srečna draga vas … ; »Ali ste dolgo čakali?« je rekla s tihim glasom. Z malo začetnico pišemo tudi za tremi pikami ali pomišljajem, kadar ne končujejo povedi: Jaz nimam skrivnosti … jaz ne!; Kam je, reka, tebe volja – kam?”

Answer 45

“MALE ČRKE – Pri določilih in poimenovanjih bitij
Z malo začetnico pišemo:
1. poimenovanja za ljudi po vrsti naselja, splošnih zemljepisnih okoliščinah ipd.: vaščan, meščan, tržan, hribovec, dolinec, otočan, zahodnjak, južnjak, nebeščan;
2. določila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo ipd.: doktor (ali dr.) France Prešeren; tako še: gospod (g.), gospa (ga.), gospodična (gdč.), tovariš (tov.), inženir (inž.), magister (mag.), general, maršal, prečastiti, mati (m.), oče (o.), pater (p.), plemeniti (pl.), profesor (prof.), sveti (sv.), vitez; lahko tudi de, von, van …; nekateri prevzeti narečni izrazi te vrste stojijo za imenom: Lacko bači (stric); v posameznih primerih se van, von ipd. pišejo tudi z veliko začetnico, če tako odloča norma jezika, iz katerega lastno ime prihaja.; 3. ločevalne dodatke za imenom glede na rodovno zaporedje: mlajši (ml.), starejši (st.), oče, sin, npr. Plinij st., Dumas sin;
“

Answer 46

“MALE ČRKE – Pri določilih in poimenovanjih bitij
Z malo začetnico pišemo:
4. občna določila v stalnih zvezah z lastnim imenom: primorski Slovenec, severni Slovani, stari Grki; lisica Zvitorepka, dedek Mraz; kot prednostna dvojnica kralj Matjaž, lepa Vida;
5. občne besede iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, judež (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen); 6. vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih in podobnih bitij, npr. bog (bogovi), polbog, duh, svetnik, vila, rojenica, sojenica, vedomec, povodni mož, kurent, muza, erinija (maščevalka), furija, gracija, deseti brat, škrat;
7. besede kot zemljan ali marsovec, kadar ne gre za poimenovanja ljudi ali umišljene prebivalce planetov ipd., temveč za sopomenko besede ljudje ali protipomenko besede nebeščani;”

Answer 47

“MALE ČRKE – Pri določilih in poimenovanjih bitij
Z malo začetnico pišemo:
8. poimenovanja po rasni ali jezikovni pripadnosti: črnec, belec, rdečekožec, mulat, kreolec; bantujec, kajkavec, indoevropejec;
9. z imeni prebivalcev ali zemljepisnih danosti enakozvočna poimenovanja, kadar pomenijo le vrsto bitij ali predmetov ipd., npr. lah (italijanski okupatorski vojak), francoz (delati se francoza), štajerka (kura), novomeščam (vlak), francoz (orodje), ementalec (sir), furlanka (sekirica), amerikanka (žaga), latinec (kdor zna latinščino); sibirija (mrzla, neprijazna pokrajina), eldorado;
10. poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, društev, strank, redov, podjetij ipd.: ilirec, marksist, dekabrist, gvelf, kristjan, jud, budist, vajevec, modernist, perspektivovec, preporodovec, mladoslovenec, protislovenec, socialist, zeleni (član stranke), fančiškan, novolesovec, apezejevec, tomšičevec, nobelovec.”

Answer 48

“MALE ČRKE – Zemljepisna imena
Z malo začetnico pišemo:
1. besede mesto, trg, vas, vesca, selo, sela, selce, naselje kot neprve sestavine večbesednih naselbinskih imen: Radohova vas, Novo mesto, Stari trg, Spodnja vesca, Breganje selo, Uršna sela, Dolenje selce, Ribiško naselje;
2. neprve sestavine v večbesednih imenih mestnih delov, trgov, ulic, cest, poslopij in drugih stavb, razen če so že same lastna imena: Mestni log, Rožna dolina, Prešernov trg, Gosposka ulica, Ulica talcev, Vodovodna cesta, Cesta dveh cesarjev, Gospodarsko razstavišče (vendar Ulica Pohorskega bataljona);
3. prvotno zemljepisna lastna imena, kadar zaznamujejo vrsto stvari: (kaditi) moravo, (piti) moslavino.”

Answer 49

“MALE ČRKE - Zemljepisna imena 4. neprve sestavine v večbesednih nenaselbinskih imenih, razen če so že same lastna imena: Združene države Amerike, Zvezna republika Nemčija, Slovensko primorje, Bližnji vzhod; Bohinjsko jezero, Tržaški zaliv, Otrantska vrata, Mesinska ožina, Sueški prekop, Zalivski tok, Bršljinski potok, Vzhodna reka; Šmarna gora, Velika planina, Dinarsko gorstvo, Slovenske gorice, Goriška brda, Golansko višavje, Babji zob, Ljubljanski grad (vzpetina), Trnovski gozd, Nubijska puščava, Sorško polje, Popovo polje, Ljubljansko barje, Kočevski rog, Pripetska močvirja, Kirgiška stepa; Dolge njive, Kratki tali, Suhadolčevi lazi (ledinska imena); Potočka zijalka, Malo brezno, Hudičev požiralnik; Velikonočni otok, Balkanski polotok, Severni tečaj (kot točka na zemeljski površini), Veliki voz, Rimska cesta, Južni križ;
5. besede luna, mesec, sonce, večernica, gostosevci ipd., kadar z njimi ne mislimo na nebesna telesa, temveč jih pojmujemo kot dele obdajajoče nas predmetnosti: Izza oblaka je pogledala luna. Takoj ko je zašlo sonce, so se pokazale tudi zvezde. Tik nad hribom je migljala večernica;”

Answer 50

“MALE ČRKE – Stvarna občna imena
Z malo začetnico pišemo:
1. vrstna poimenovanja
– društev, organizacij, strank, vojaških enot, ustanov, podjetij ipd.: pisateljsko društvo, nogometni klub, liberalna stranka, druga četa prvega bataljona, opekarna, tovarna traktorjev, ljudska univerza, osnovna šola, izobraževalni center; taka poimenovanja so pogosto deloma ali popolnoma enakoglasna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pri pisanju ne mislimo na lastno ime posameznega društva, organizacije, stranke ipd., temveč na enega ali več zastopnikov vrste, uporabljamo malo začetnico: Delam v tobačni tovarni v Ljubljani (v ljubljanski tobačni tovarni);
– organov (odborov, komisij, svetov, delegacij ipd.), kadar ne mislimo na njihova uradna imena: Seja odbora za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah. Na občnem zboru društva so izvolili komisijo za sklepe; Predlog slovenske vlade bo prišel v javno razpravo; Inšpektorji so se sešli na ministrstvu za notranje zadeve; V petek bo odpotovala delegacija kulturnih delavcev; Iz glavnega štaba so poslali dva kurirja; take izraze pišemo z veliko samo, kadar so mišljeni kot povedi, npr. v poštnih naslovih, v napisih na pisarniških vratih, ali kadar gre za enakoglasna imena delovnih skupnosti;

”

Answer 51

“MALE ČRKE - Stvarna občna imena Z malo začetnico pišemo: 5. poimenovanja vrste objektov (ne posamezne stavbe), iznajdb in drugih stvaritev: magistrat, mestna hiša, rotovž, frančiškanska cerkev, litijski most, sodna palača, paskal (računalniški jezik), krpan, rentgen, ustava;
6. poimenovanja odlikovanj in športnih trofej (če se ne začenjajo s svojilnim pridevnikom iz lastnega imena): zlati znak generala Maistra, zlati častni znak svobode Republike Slovenije, priznanje za hrabrost, donavski pokal, olimpijska zlata medalja, plaketa mesta Ljubljane, kresnik, zlata arena, oskar (vendar Karađorđeva zvezda, Borštnikov prstan, Bloudkova plaketa); tako še imena iger: dama, ali je kaj trden most;
7. samostalniške občnoimenske izraze iz pridevnikov na -ov/-ev: vilijamovka (hruška), vinčestrovka (puška), tamovec (tovornjak);
8. (vrstna) imena zdravil: aspirin, fenalgol, apavrin, pronison;
9. imena umetnostnih, političnih in drugih nazorov in gibanj: moderna, renesansa, ekspresionizem, peronizem, ničejavstvo.”

Answer 52

“MALE ČRKE- Občnas stvarna imena – industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti); Fotografiram s kodakom; Vozim se s fordom; Zobe si umivam s kalodontom; Komarje uničujem s pipsom;
2. poljudna (nadomestna, skrajšana) poimenovanja meddržavnih zvez: renska zveza,
sveta aliansa, mala antanta (pišejo se tudi z veliko začetnico); 3. poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov: narodnoosvobodilni boj, marčna revolucija, francoska revolucija, oktobrska revolucija, ilindenska vstaja, tridesetletna vojna, burska vojna, druga svetovna vojna, ljubljanski kongres, vižmarski tabor, dražgoška bitka, kočevski zbor (zborovanje);
4. imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov (Prešernov dan ipd.): prvi maj, dan slovenske državnosti, dan mrtvih, vsi sveti, božič, velika noč, binkošti, novo leto, svečenica, jurjevo, kres, šmaren, silvestrovo, jožefovo, pust, advent; “

Answer 53

“MALE ČRKE - Pri vrstnih pridevnikih na -ov/-ev, -in iz lastnih imen
Pridevniki na -ov/-ev/-in ne zaznamujejo zmeraj svojine, temveč tudi vrsto (npr. lipov čaj, hruškov kompot, kalcijev karbonat). Tudi če so izpeljani iz lastnih imen, jih je priporočljivo pisati z malo začetnico.
1. kadar pomenijo vrstnost; to so predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov, npr. marijini laski, salomonov pečat, blagajev volčin; vidov ples, parkinsonova bolezen; adamovo jabolko, ahilova kita, evstahijeva cev; papinov lonec, kaplanova turbina, voltov člen, martinova peč;
2. podobno lahko tudi v zvezah s prenesenim pomenom: kolumbovo jajce, damoklejev meč MALE ČRKE -Pri ogovornih zaimkih in izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja
Te izraze lahko po osebni izbiri pišemo tudi z malo začetnico, ne da bi to pomenilo nespoštovanje: Draga sestra, zelo te pogrešam! Ker tvojega pisma tako dolgo ni …; Če vaša ekscelenca želi videti predstavo, bomo počaščeni.”

Answer 54

“Same male črke
Same male črke uporabljamo kot stilno različico navadnega pisanja (tj. pisanja z upoštevanjem pravil o veliki začetnici). Tako pisanje srečujemo v podobnih primerih kakor same velike črke, zlasti npr. v reklamah ali naslovih knjig, redkeje pri zapisih lastnih imen, še redkeje na začetku povedi ali sploh v vsem besedilu (najdemo jih pa lahko v besedilih nekaterih smeri modernega pesništva).”

Answer 55

“POŠEVNICA
Poševnica (/), načeloma stično ločilo, se uporablja:
1. za pomen ’ali’, ’oziroma’ (Predpona omeni okoli ali pri.)
2. za pomen ’del enega in drugega’: (šolsko leto 1975/76);
3. za pomen ’ulomljeno, skozi, na’ (Št. 26-32/76; NUK, Ms 580/69 500 l/min (litrov na minuto));
4. v jezikoslovju kot znamenje za mejo med deli besede (brez presledka), povedi ali slovarskega sestavka (s presledki); če so deli različne stopnje, uporabljamo tudi dvojno poševnico: del/a-m proti Moral je živeti ne samo s telesom, // ampak tudi s fantazijo / in premišljevanjem;
5. (s presledkom na obeh straneh) za zaznamovanje verzov, kadar jih pri prepisovanju ne pišemo vsakega v svoji vrstici, mejo med kiticama se zaznamuje z dvojno poševnico: Sem dolgo upal in se bal, / slovo sem upu, strahu dal, / srce je prazno, srečno ni, / nazaj si up in strah želi.”

Answer 56

“Pisanje skupaj oz. narazen
Črkovanje posamezne besede pišemo praviloma skupaj, obenem pa s presledkom ločeno od črkovanja druge besede (drevo, Domžale, kdor, delati, doma, celo, pred, in, oh; staro drevo, lepo počasi, oče in mati, pred hišo). Primeri, ko del katere besede pišemo ločeno od njene glavnine, so omejeni na nekatere kategorije; taki so npr. glagoli tipa smejati se; pri njih se zmeraj pišemo ločeno od glavnega dela besede (podobno velja za zloženke, če jih kdo piše narazen). Včasih je težje določiti, ali gre za eno ali več besed in ali jo/jih je torej treba pisati skupaj ali narazen; večinoma se v takih primerih dopušča obojno pisanje: na hitro, malo kdo, kdor si bodi – nahitro, malokdo, kdorsibodi. Včasih črkovno gradivo besede pisno ločujemo in hkrati povezujemo z vezajem: črno-bel, le-to ipd.; včasih pa pišemo skupaj ali z vezajem po dve besedi (kdorkoli, nisem, Kveder - Jelovšek proti kdor koli, ni bil, Kveder Jelovšek). Če je nikalnica del dvodelnega veznika, seveda lahko ohranja samostojnost ((Dal ti je) ne malo, ampak vse, proti Dal ti ni malo, ampak vse.).”

Answer 57

“Merilo za to, ali je del jezikovnega gradiva treba obravnavati kot eno ali kot več besed (in ga torej načeloma pisati ali skupaj ali narazen), je nerazdružljivost in nezamenljivost zaporedja delov dane besede. To pomeni dvoje:
1. Če se v dano besedo ne da vriniti druga beseda ali če delom te besede ni mogoče spremeniti zaporednosti, imamo opraviti z enoto, ki jo je treba pisati skupaj: neumen, nemoč.
“

Answer 58

Merilo za obravnavanje besede kot eno ali več. 2. Če to lahko storimo, imamo opraviti z enotami, ki jih je treba ali pa jih je bolje pisati narazen (smejem se, ne delam, kdor koli, ker je mogoče reči tudi se smejem ali se jaz smejem, delam ravno ne, kdor že koli ipd.) Načela razdružljivosti in zamenljivosti zaporedja pa ne moremo uporabiti zmeraj za merilo pisanja skupaj ali narazen. Odpove namreč pri nekaterih stalnih besednih zvezah (sto tri, po malem, pred kratkim; kar se da, bog ve). Tu se ravnamo po določljivosti samostojnih sestavin na podlagi pomena in oblikoslovja: če posameznim sestavinam lahko pripišemo navadni pomen (stati na poti proti biti napoti) in imajo poleg tega tudi sodobno oblikoslovno podobo (z lepo proti zlepa), jih pišemo narazen. Pri tem si lahko pomagamo z dopolnitvami (take zveze bi potem gotovo pisali narazen), (pred kratkim (časom), po malem (po majhnih obrokih), ali z vzporednostmi: do kod (ker do doma)). Pisanje narazen je lahko nakazano tudi z izgovorom konca prve sestavine. Še pisanje tujih imen kot La Guardia. Pisanje skupaj ali narazen je deloma kompromisno in nedosledno tudi zaradi rabe in tujih vplivov. Nekatere besede se po rabi pišejo ne le skupaj, ampak tudi narazen, druge pa celo samo narazen, torej poleg navadnih pikapolonica, še legokocke/lego kocke, vikendhišica/vikend hišica. Vse take zloženke bi bilo dobro pisati le skupaj.

Answer 59

“Pisanje skupaj oz. narazen - Samostalniki
Podredne zloženke
Skupaj pišemo:
1. zloženke z medpono -o- (za govorjenimi c j è ž š ali dž z -e-) in glagolsko medpono -i- (živinozdravnik, jugovzhod, pravokotnik, trigonometrija, avtogaraža, elektrotehnika, avtocesta; otorinolaringologija; jajcevod, rdečerepka, ovčjereja, srečolov; kažipot;
2. zloženke s količinskim številom v prvem delu (trizob, dveletka, dvatisočak, stoletje, petletka, štiriglasje, polčas);
3. zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono (pikapolonica, figamož; generalpolkovnik, brucmajor, violončelo, pedenjčlovek; multinacionalka, teleobjektiv, veleposestnik, pešpot);
4. če je prva sestavina črka, kratična zveza črk ali števka, se piše z vezajem: (a-kmet, b-razred, C-vitamin, TV-program, PTT-služba, A4-format, 2. b-razred, c-mol, G-dur); pri obrnjenem zaporedju se piše narazen, brez vezaja (kmet a, vitamin C, program TV, služba PTT, format A 4).”

Answer 60

“Pisanje skupaj oz. narazen - Samostalniki
Podredne zloženke
Skupaj ali n a r a z e n pišemo:
1. zloženke iz točke 3, katerih sestavine se v zamenjanem besednem redu lahko uporabljajo kot besedne zveze: (alfažarki/alfa žarki, legokocke/lego kocke, temperabarve/tempera barve, angoravolna/angora volna, dumdumkrogla/dumdum krogla, avto-motodruštvo/avto-moto društvo)
2. zloženke iz zveze pridevnika, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, + samostalnika: (brutoteža/bruto teža, minigolf/mini golf); kadar ne gre za zloženko, ampak za zvezo te vrste pridevnika + samostalnika, se take zveze seveda pišejo narazen: lila krilo, poceni blago, žal beseda.
*Zloženke z lastnim imenom kot prvo sestavino, (Slovenijašport, Slovenija avto, Slovenijavino, Josipdol), se pišejo glede na uveljavljenost, vendar jih je bolje pisati skupaj. Tam, kjer iz imena lahko napravimo pridevnik, rajši ne uporabljamo zloženke (Knorr juha → juha Knorr/knorova juha).”

Answer 61

“Pisanje skupaj oz. narazen - Samostalniki
Priredne zloženke
Priredne zloženke pišemo z vezajem: Anglo-Američani, Breznik-Ramovš, Schleswig-Holstein.
*Izpeljanke iz zloženk ohranjajo lastnosti svoje podstave (živinozdravništvo, pikapolončica, ánglo-amêrištvo, Bréznik-Ramôvšev, vendar samo mínigólfovski), ker je podstava takih zloženk podredna (mini golf) oz. podstava izpeljanke že sama zloženka (minigolf).”

Answer 62

“Pisanje skupaj oz. narazen – Samostalniki
Sestavljanke
Sestavljenke pišemo samo skupaj (nadkuhar, pododbor, prababica, superčlovek, superbencin, ultramontanec; nevojak, nekovina, antidelec, amorala, protidelec).
Sklopi
Sklope pišemo skupaj (nepridiprav, bognasvaruj, očenaš, nebodigatreba).
*Nekatere izraze pišemo skupaj ali narazen v glavnem glede na to, ali se čutijo kot sklop (nebodigatreba) ali pa kot besedna zveza (ne bodi ga treba).”

Answer 63

“Pisanje skupaj oz. narazen – Pridevniki
Podredne zloženke
Podredne zloženke pišemo skupaj:
1. zloženke z medpono -o- (za govorjenimi c j è ž š ali dž z -e-) (bistroglav, bledoličen, vsakoleten, velikonočen, južnoslovanski, maloštevilen, literarnozgodovinski, narodnogospodarski, socialnodemokratski, poljudnoznanstven, peterokrak, starocerkvenoslovanski, temnozelen, sivozelen, licemeren, občečloveški, svojeglav, vraževeren; velepomemben, tostranski);
2. zloženke z medpono po pravilih vezave (častihlepen, vsegaveden, bojaželjen, ekvivalenten, resnicoljuben);
3. zloženke iz tožilniške zveze, navadno s števnikom (dveleten, štiriperesen, večodstoten, nekajdneven, kolikoodstoten, triinpolodstoten; 50-leten);
4. zloženke s prislovno sestavino: cisalpinski, levostièen, novoustanovljen.”

Answer 64

“Pisanje skupaj oz. narazen – Pridevniki
Podredne zloženke
*1. Skupaj pišemo pridevnike na -ski, tvorjene iz večbesednih imen (lahko povezanih tudi z vezaji) (Van de Velde, Dos Passos, von Essen, Mac Divitt, De Amicis, Ben Gurion > vandeveldejevski, dospassosovski, vonessnovski, macdivittovski, deamicisovski, bengurionski). Če imajo predimki opuščaj, ta odpade (O’Neill > oneillovski).
2. Pridevniki, katerih prva sestavina pomeni barvo ali njen odtenek, druga sestavina pa je izraz za barvo, se lahko pišejo tudi narazen (sivorjav ali sivo rjav, temnomoder ali temno moder, bledordeč ali bledo rdeč). Podobno pri drugih čutnih zaznavah odtenkov: sladkokisel ali sladko kisel. Samo narazen pišemo zveze, ki se dajo razvezati s kot ali da (čokoladno rjav = rjav kot čokolada, kričeče rdeč = rdeč, da kriči).
3. Od zloženk s prislovom v podstavi je treba ločiti navadne zveze prislova in pridevniške besede (splošno znan, tako imenovani, globoko občuten, na novo poročen, poročen na novo). Na pomenska nasprotja se opira različno pisanje v primerih tipa zloženk (visokoleteče (misli) in besedne zveze visoko leteče (jate ptic) proti ničvreden (značaj) in nič vreden (avto)). Skupaj se pišejo novoporočenk, novorojen ipd., ker se njihova prva sestavina rabi preneseno (oboje v pomenu ’nedavno’).
“

Answer 65

“Pisanje skupaj ali narazen - Pridevniki > Podredno zložene 4. Zloženke kot častilakomen (to je z rodilniško sestavino v prvem delu) je točiti od besednih zvez kot lakomen časti, ki jih pišemo narazen: častilakomen človek proti človek, lakomen časti (tako še bojaželjen, ukaželjen, hvalevreden).
5. Zloženke s številkami kot prvo sestavino pišemo z vezajem (20-tonski, 30-basna (harmonika), 100-leten, 100-odstoten). Samostalniške izpeljanke iz pridevniških zloženk s številko kot prvo sestavino prav tako pišemo z vezajem (100-letnica kot 100-leten, B-durovstvo kot B-dur). Če prvo sestavino izpisujemo po izgovoru, se taka zloženka piše skupaj (dvajsettonski, stoleten, cevitaminski). Neknjižne so zloženke tipa dr. Prešernove (Poezije), J. Stritarjevi (Dunajski soneti).
6. Kadar si v besedilu (zlasti strokovnem) neposredno sledijo zloženke z isto sestavino, prvo ali drugo zloženko lahko krajšamo tako, da ponavljano sestavino izpisujemo le pri zadnji oz. prvi: literarno- in političnozgodovinski; bio- in bibliografski; vzhodno-, zahodno- in južnoslovanski oz. literarnozgodovinski in -teoretski.”

Answer 66

“Pisanje skupaj oz. narazen – Pridevniki
Priredne zloženke
Priredne zloženke (ali izpeljanke iz priredno zloženega samostalnika) pišemo z vezajem (črno-bel, belo-modro-rdeč, pedagoško-znanstven, vzgojno-izobraževalen, delavsko-kmečki, rusko-japonski; anglo-ameriški; Breznik-Ramovšev, avstro-ogrski, sladko-kisel).
Sestavljenke
Sestavljenke pišemo skupaj: nadpovprečen, nerjaveč, negotov, prastar, paobel, prevroč, preddiplomski, podiplomski, sokriv, najlepši, protirevolucionaren, amoralen, anorganski, antifašističen, ilegal).”

Answer 67

“Pisanje skupaj oz. narazen – Zaimki
ZLOŽENKE
Zloženke načeloma pišemo skupaj (redkokdo, malokdo; redkokateri, malokateri, mnogokateri; redkokam, malokam, malokdaj; marsikdo, marsikateri, marsikam; vsakdo, vsakteri).
* Nekatere zaimenske zloženke z medpono -o- so notranje manj trdno povezane, zato jih pišemo tudi narazen: ker lahko rečemo redko s kom, redko s katerim, redko kdo, redko kateri. Tako lahko pišemo narazen tudi ustrezne prislovne zaimke oz. zaimenske prislove (redko kam).”

Answer 68

“Pisanje skupaj oz. narazen – Zaimki
Sestavljenke
Sestavljenke pišemo skupaj (nekdo, nekaj, nekakšen, nikakršen, nekako).
Sklopi
1. Sklope z LE pišemo z vezajem, če je LE spredaj (le-ta, le-tu), sicer pa skupaj (tale, tule).
2. Na imenovalnik je omejen sklop tipa mídva, médve itd. (dvojina osebnih zaimkov). Podobno še tadva, tedve ob navadnih ta dva, te dve.
* 1. Sklope s KOLI lahko pišemo ali narazen (bolj priporočljivo) ali skupaj: kdor koli ali kdorkoli, kakršen koli ali kakršenkoli, čigar koli ali čigarkoli, kjer koli ali kjerkoli (prim.
kamor že koli).
“

Answer 69

“Pisanje skupaj oz. narazen - Zimki Sklopi * 2. Frazeološke zaimke, npr. kdor si bodi, kar se da, bog ve kdo, bog ve kateri, bog ve kam, kdo ve kam, je najbolje pisati narazen. Samo narazen pišemo zveze z glagolom vedeti: kaj vem kdo/kateri/kam, vrag si ga vedi kdo/kateri/kam.
* 3. Zveze enozložnega predloga in navezne oblike osebnega zaimka pišemo:
a) skupaj, če gre za vezavo v tožilniku in ustrezno kratko (navezno) obliko osebnega zaimka in če je naglas na predlogu (náme, náte, nánj/nánjo/nánj; nánje; nánju; tako še váme, nádme, nádenj, prédse);
b) narazen, če naglas ni na predlogu (na mêne/na mé, v têbe/v té, pred sêbe/pred sé, na njìh/na njé, na njêga). Oblike tipa na mé so redke in stilno zaznamovane.
* Samo skupaj pišemo zveze s predložno obliko va- (váme, váte) in vse zveze z obliko -nj (vánj, nánj, prédenj).”

Answer 70

“Pisanje skupaj oz. narazen – Števniki
SKLOPI
1. Glavne števnike do 100 in stotice pišemo skupaj (enajst, petindvajset, sedeminsedemdeset; dvesto, devetnajststo. Druge glavne števnike pišemo narazen (sto enajst, dva tisoč, sedem milijonov, tristo tisoč sto (300.100), tristo en tisoč sto (301.100), devetnajststo šestindvajset (1926)).
2. Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo skupaj (tudi tam, kjer glavne pišemo narazen): enaindvajseti; stoenajsti, dvatisoči, sedemmilijonti; stodvajseter, desettisočer (desettisočeren).
3. Skupaj pišemo tudi vse druge tvorjenke iz števnikov (desettisoči (ljudi), na desettisoče (ljudi je bilo), stotisoči (umirajo od lakote), osemtisočak, stotisočica, dvestotisotičen(k)a, stomilijonin(k)a; šestmilijonski, petmilijarden; pettisočkrat, stomilijonkrat, tristotisočkrat, ničkolikokrat, nekajkrat, večkrat, stotikrat; stopetnajstič, dvatisočedrugič, petmilijontič).”

Answer 71

“Pisanje skupaj oz. narazen – Glagoli
ZLOŽENKE
Zloženke pišemo skupaj: dolgočasiti, klečeplaziti, svetohliniti; tako seveda tudi izpeljanke iz zloženk: trmoglaviti, skoporititi (iz trmoglav, skoporit).
SESTAVLJENKE
Sestavljenke pišemo samo skupaj: ántedatírati, póstdatírati, prèdnaroèíti, prèdgrévati.
*V priredni zvezi sestavljenke z isto podstavo lahko krajšamo: ante- in postdatirati namesto ántedatírati in póstdatírati. Pri glagolskih izpeljankah iz glagolov s predložnimi morfemi tega ne moremo storiti; pišemo in govorimo torej samo prinêsti in odnêsti (ne tudi pri- in odnêsti).
“

Answer 72

“Pisanje skupaj oz. narazen – Prislovi, povedkovniki in zveze z njimi
ZLOŽENKE > Glede zaimenskih prislovov tipa malo kdaj/malokdaj, redko kam/redkokam poglej zaimke.
SKLOPI
1. Skupaj pišemo vse sestavine prislovnih sklopov, katerih vsaj ena se ne uporablja
več kot samostojna beseda ali pa se pomen sklopa ne da izpeljati iz pomenov njegovih
sestavin (čedalje, količkaj, malodane, obakraj, oberoč, ondan, onkraj, onstran, pravkar, večidel, vsaksebi, vsepovsod, vseskozi).
* Narazen pišemo stalne prislovne zveze z veznikom ali predlogom in proste ponovitve
prislovov in členkov (bolj in bolj, gor in dol, kratko (in) malo, noč in dan, okoli in okoli,
sem in tja, sem ter tja, zdaj pa zdaj, prej ali slej, bolj ali manj, slej ko prej, dan na dan, na vrat na nos, samo po sebi – brž brž, tako tako. V časovnem pomenu se nekateri izrazi pišejo tudi skupaj: semtertja, tupatam, tuintam, vendar je bolj priporočljivo pisanje narazen.
* Narazen pišemo tudi zveze dveh samostojnih prislovov ali členka in prislova ipd. (malo več, nič koliko, nič kaj prav tako, prav tam, prav tod, ravno tako, ravno tam, toliko da ne, čim bolj, čim dalj, čim brž, čim prej, čim več.
“

Answer 73

“SKLOPI 2. Tudi prislovi iz prvotnega predloga (ali več predlogov) + samostalniške, pridevniške besede ali prislova se pišejo skupaj, če se pomen sklopa ne da izpeljati iz pomenov
njegovih sestavin. (Nekaj zgledov: do- dokaj; na- nadalje, naravnost, narazen, nared, nato ’potem’, navrh ’dodatno’, navsezadnje, navsezgodaj; nad- nadvse; od- odkar;
po- polahko, ponajveč, ponekod, popred, poprej, poredko, povprek, povšeč(i);
v- vbogajme, včasih, venomer, vkraj ’proč’, vkup, vnaprej, vprek, vpričo, vstran ’proč’;
z- zdaleč; za- zagotovo, zamož, zamalo ’pod častjo’, zatrdno ’zagotovo’, zategadelj, začasa ’zgodaj’, zares, zakaj, zato).
* Nekatere istoglasne enote besedila se pišejo narazen glede na drug pomen. Take zveze so na primer: na- natanko ’natančno’ na tanko (narezati), nadrobno ’podrobno’ – na drobno (nasekljati), napol ’deloma’ – na pol ’na polovico’ od- odspodaj (čaka) – od spodaj (prihaja); odspredaj (je bel) – od spredaj/od odspredaj (se vračajo); odzadaj (stoji) – od zadaj/od odzadaj (naprej); odzunaj (je mraz) – (priti) od zunaj.”

Answer 74

“Pisanje skupaj oz. narazen – Prislovi, povedkovniki in zveze z njimi
Izpeljanke
Izpeljanke načeloma pišemo skupaj. Najznačilnejši skupini sta: iz pridevniške besede in predložne zveze.
Iz pridevniške besede, dodamo priponska obrazila:
-ič zadnjič, poslednjič, stoprvič, posamič
-krat enkrat, nekajkrat, prvikrat, kolikokrat, zadnjikrat, tokrat
-daj kdaj, zdaj/sedaj, tedaj
-o pogosto, nadrobno (prim. nadroben)”

Answer 75

“Pisanje skupaj oz. narazen – Prislovi, povedkovniki in zveze z njimi
Izpeljanke > Izpeljanke načeloma pišemo skupaj. Najznačilnejši skupini sta: iz pridevniške besede in predložne zveze.
Iz predložne zveze dodamo priponska obrazila:
-a docela, dočista, izčista, iznenada, oddavna, scela, shuda, zgrda, zlepa, zmlada
-ema skrajema, zdržema -ič vnovič, vdrugič -om zbogom, zmerom
-oma nanagloma, naskrivoma, ponevedoma, sčasoma, zviškoma, zvrhoma
-e dopoldne, opoldne, popoldne; narobe, nazadnje
-i hkrati; opolnoči, poleti; naokoli, poceni, počasi, pokonci, postrani; nasproti, sproti
-aj odspodaj ’spodaj’, odzgoraj ’zgoraj’, spodaj, zdavnaj, zdolaj, zgoraj, zgodaj
-lej doklej, doslej, dotlej, odklej, odslej, odtlej
-orej dosorej, obkorej, obsorej, zatorej
-em nakrižem, obenem, pojutrišnjem; medtem ’tedaj, takrat’; potem ’nato’, povsem,
vtem ’v tem času, zatem ’nato’
-im predlanskim, predpredvčerajšnjim, predsinočnjim, predvčerajšnjim
– dopoldan, nalašč, naokrog, naposled, naspol, nasploh, navkljub, navzdol,
navzgor, navzkriž, navkreber, navzven, opoldan; popoldan, povprek, vkreber.”

Answer 76

“Pisanje skupaj oz. narazen – Predložne zveze
Narazen pišemo zveze predlog + beseda v sodobni obliki (npr. do malega proti
domala): do čistega, dobrega, malega, sitega; konca, kraja; kdaj, kod, koder, sem, tja, tod iz celega, novega, prvega, večjega k letu na mah, moč, pamet, videz; čisto, debelo, dolgo, suho, široko, tesno, veliko; lepem, skrivnem, tesnem, tihem; znotraj, zunaj ob kratkem, svojem od malega; doma, konca, kraja, rok; blizu, danes, davnaj, kdaj, kod, nekdaj, nekoč, nekod, tedaj, tod, včeraj, zdavnaj po nesreči, polnoči, pravici, resnici, zlu; čem, dolgem, krivem, malem, pravem, tihem, večjem, vsem tem
pod kraj, noč, večer pred kratkim, nedavnim pri tem, kraju, priči s časom, hudo v napoto, nedogled, nič (devati), pustiv (iti) z grdo, lepo za čudno, naprej, zdaj
*1. Če taka zveza dobi predponsko obrazilo pre- ali naj-, se piše skupaj: na dolgo – prenadolgo, na samem – prenasamem, po tihem – prepotihem.
*2. Narazen pišemo tudi primere, ki kažejo večji pomenski premik ali imajo vzporednice s po- (pogosto) ali na -oma (večinoma), kot so na glas, na posodo, na prodaj, na gosto, na redko, na tiho, po navadi, po večini. Tako pišemo še primere: na hitro, na lahko, na naglo, na novo, na rahlo. Redko take zveze pišemo tudi skupaj, npr. na posodo in naposodo (vzeti).”

Answer 77

“Pisanje skupaj oz. narazen – Vezniki
SKLOPI
Skupaj pišemo dopustne veznike, ki so sklopljeni iz navadnega veznika (ali prislova),
kakega členka ipd.: akoravno, bodisi, čeprav, čeravno, četudi, dasi, dasiravno, dasitudi, najsi.
*Sestavine nekaterih izmed teh veznikov (npr. čeprav, četudi) so v besedilu tudi razdružljive: Če je prav bogat, vljuden bi moral biti vseeno. – Tudi če je zdaj bogat, poznal bi me vendar lahko še zmeraj.

Narazen pišemo večbesedne veznike:
a) dvodelne: ne – ampak/temveč/marveč, ne – ne, niti – niti, čim tem, tako – kakor;
ne samo/le – ampak/temveč/marveč tudi, bolj ko – bolj, dalj ko – dalj;
b) večbesedne enodelne iz prislova (prislovne zveze) + veznika: manj ko, brž ko,
medtem ko, potem ko, vtem ko; kljub temu da, zato ker.”

Answer 78

“Pisanje skupaj oz. narazen – Predlogi
1. Navadni predlogi se pišejo samostojno pred besedo ali besedno zvezo, na katero
se nanašajo: pred šolo, za našo hišo, s seboj, v vas, od včeraj.
2. Tudi besednozvezni predlogi se pišejo narazen, npr. glede na, v zvezi z, z ozirom
na, s pomočjo.
*1. Enozložni predlogi s tožilniško vezavo se pišejo skupaj z navezno obliko osebnih zaimkov; ti predlogi so naglašeni: náme, náte, nánj/nánjo/nánj; nánju; nánje – prédme, prédte, prédenj/prédnjo/prédenj; prédnju; prédnje; prédse; v- ima v taki zvezi obliko va-, npr. váme. “

Answer 79

“Pisanje skupaj oz. narazen – Členki
1. Skupaj pišemo: bržčas, bržkone, kajne, kajneda, kajpada, najbrž, nemara, pravzaprav, resda, seve, seveda, skorajda, vseeno, vsekakor, zanalašč.
2. Členek ne pišemo ločeno od osebne glagolske oblike, deležja ter od nedoločnika
in namenilnika (Nič ga ne opravičuje. – Ne bo se rešil. Ne vedoč, kaj se dogaja, je …(=
Ne da bi vedela, kaj se dogaja, je …) – Ne oziraje se na to, kaj si misli … – Ne boječ se
nikogar, so … – Ne bi želel povedati. – Ne govoriti takih stvari! – Ne še spat.).
*1. Skupaj se pišejo premenjene oblike v zvezah nisem, nimam, nočem proti ni bil, ni
imel, ne bo imel, ni hotel, ne bo hotel; ne biti, ne imeti, ne hoteti itd.
*2. V dvodelnem vezniku ne samo/le – ampak/temveč/marveč tudi se ne piše
narazen, kadar ne zanika sedanjiške oblike glagolov imam, hočem, sem proti (Prišel bo) ne oče, ampak sin.
*3. Predponski ne- se piše skupaj s samostalnikom, pridevnikom, prislovom ali povedkovnikom, ki ga zanika: nemoč, nerjaveč, nemalo, nerad.
*Predpono ne- pri pridevnikih, prislovih ipd. je treba razlikovati od samostojnega členka ne: neumen ’nespameten’ proti ne umen ’ki ni umen’, nemalo ’veliko’ proti ne malo ’česar ni malo’.
3. Zveze èlenkov se pišejo narazen: že še, že že, še še.”

Answer 80

“Pisanje skupaj oz. narazen – Medmeti
1. Medmeti se navadno pišejo skupaj: hopla, jojme, jojmene, juhej, tralala, brrr,
adijo, zbogom, bogdaj.
2. Narazen se pišejo: podvojeni (joj joj, hov hov) ali stopnjevani (joj prejoj) medmeti,
zveze različnih medmetov (oh jejna), premenilni figurativni (likovni) medmeti
(križ kraž, bim bam). Nekateri pišejo te (križ-kraž, bim-bam) in ponavljalne (ha-ha-ha)
medmete z vezajem ali tudi samostojno (ha, ha, ha), glede na to, kako se izgovarjajo.
Pozdrave iz več besed pišemo načeloma narazen: na svidenje, bog daj srečo.”

Answer 81

“Pisanje skupaj oz. narazen – Okrajšave
1. Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo: n. m.
(navedeno mesto), red. prof. (redni profesor), dr. F. Prešeren (doktor France Prešeren),
t. i. (tako imenovani), t. l. (tega leta), d. d. (delniška družba).
2. Zloženke okrajšamo tako, da okrajšane dele pišemo brez odmika, vendar tudi z
vezajem, če je tako pisana neokrajšana beseda, npr. l.r. (lastnoročno), lit.zg. (literarnozgodovinski), rim.kat. (rimskokatoliški); c.-kr. (cesarsko-kraljevi), rus.-slov. (rusko-slovenski).
3. Skupaj pišemo okrajšave kot itd., ipd., npr., tj.
*Brez vmesne pike pišemo okrajšave ene same besede, iz katere jemljemo značilne črke za besedno razločevanje: sle. (slovenski), jsl. (južnoslovanski), plpf. (pluskvamperfekt), ide. (indoevropski). Po tem načelu še npr. sh. (srbohrvaški), ki sicer zaznamuje začetke delov zloženke.”