Pogosta vprašanja Flashcards
Kaj so inference (nasploh)? Katere poznamo?
Inference so izvenbesedilni podatki, ki jih bralec besedila vnese v besedilo, da ga bolje razume. To stori ob besedah, ki jim pravimo signali. Poznamo splošna vedenja, lastna izkustva ter medbesedilne povezave.
Čemu uporabljamo inference?
Uporabimo jih zato, da dano besedilo bolje razumemo in lažje sledimo sporočevalcu. Z uporabo inferenc besedilo lažje in natančneje dekodiramo.
Obravnavajte pomen Praškega lingvističnega krožka? V kakšni povezavi z njim je M. Halliday?
Halliday je v praški šoli razvil sistemsko funkcijsko jezikoslovje. Zagovarjal je idejo, da je besediloslovje nekaj več kot je proučevanje besedila kot enote nad povedjo.. Zavedal se je funkcionalnosti besedila, ki ga ustvarimo z ustrezno tematsko rematsko strukturo oz. členitvijo po aktualnosti.
Kakšna je vloga ponovnih pojavitev, pomen katere metafunkcije ustvarjajo? S čim se še tvori pomen (pomenjenje) na tej metafunkciji?
Ponovne pojavitve imajo v besedilu povezovalno funkcijo. Besedilo mora biti kohezivno, smiselno in zaokroženo, sicer to ni besedilo. Imeti mora tako imenovano rdečo nit, ki jo dosežemo prav s ponovnimi pojavitvami. Ponovne pojavitve ustvarjajo pomen besedilne metafunkcije. Pomen se tvori tudi z razporejanjem informacij glede na to, kakšen pomen jim pripisuje avtor. To imenujemo tematsko rematska struktura. Prvi stavčni člen je vedno tema, nato pa pomen v remi proti koncu stavka narašča. Najpomembnejši del je vedno na koncu.
Kaj sestavlja vsak znak in po katerem principu so v tem besedilu združeni semiotski kodi? Katere druge principe še poznamo? Navedite primere.
Vsak znak sestavlja pomen, ki ga znak dobi v določenih okoliščinah. Izražen je lahko s sliko, simbolom, številko, črko, alegorijo. Semiotski kodi so združeni v večkodno besedilo, saj so besedni in slikovni. Poleg tega so lahko še glasovni
Katero predstavitev predstavlja slika na ideacijski metafunkciji?
Slika na ideacijski funkciji predstavlja konceptualno strukturo. Predstavlja jo zato, ker je slika statična, ni v gibanju, temveč je v brezčasnem stanju.
Kaj se zgodi če govorec krši maksimo resničnosti? Katere maksime še poznamo. Na kratko jih označite.
Če govorec krši maksimo resničnosti naslovnik živi v zmoti, ima napačne informacije in ne ve kaj je resnično in kaj ni. Naslovnik namreč pričakuje, da bodo maksime upoštevane, če niso, domneva, da so bile kršene zavestno. Poznamo še maksimo količine (povemo kolikor je potrebno, samo najpomembnejše informacije).maksimo relacije (povemo tisto kar je pomembno in ne tisto, ki ni) in maksimo načina (smo jasni, izogibamo se dvoumnosti, govorimo položaju primerno)
Kaj so govorna dejanja, katere poznamo. Kaj so performativi?
Govorno dejanje je sam proces izrekanj. Bistvo govornih dejanj je, da z vsakim izrekom opravimo tudi neko govorno dejanje. Sestavljajo ga tri ravni. To so Lokucija – ob tem pomeni sama jezikovna realizacija govornega dejanja, ki je pisna ali govorna. Ilokucija – se kaže v avtorjevem namenu sporočanja, kakšen odnos z naslovnikom želi izpostaviti; ali ga želi informirati, ali kako drugače vplivati na naslovnika, mu ukazati. Perlokucija – se kaže po odzivu naslovnika na avtorjevo sporočilo oz. izraža naslovnikovo sprejemljivost. Besedilo lahko namreč naslovnika vzpodbudi, užali, razveseli …
PERFORMATIVI so glagoli, ki hkrati z govornim dejanjem opravijo tudi glagolsko dejanje. Te glagole lahko izrečejo le določene osebe. (krstim, prisežem …).
S kakšnim znakom označimo vrstni red teme in reme?
TEMA^REMA (T^R). S strešico povemo, da se ne da zamenjati vrstni red teme in reme. Tema je izhodišče, vanj pa postavimo neko že znano informacijo. Rema pa je neka nova informacija, jedro (in prehod), ki je za nas najbolj pomembna.
Katere vrste tem poznamo? Označi jih v besedilu.
Snovna- tema, ki gradi vsebino in se kaže s polnopomenskimi besedami
Besedilna- ima povezovalno funkcijo, na začetek postavi neko močno kohezivno sredstvo (členek, vezniki)
Medosebna- vzpostavlja odnos z naslovnikom (zvalnik)
Zložene teme- ena tema zložena iz več tem.
Kaj so govorna dejanja? Obravnavajte zgornjo poved z vidika ilokucije.
Govorno dejanje je sam proces izrekanj. Bistvo govornih dejanj je, da z vsakim izrekom opravimo tudi neko govorno dejanje. Sestavljajo ga tri ravni. To so Lokucija – ob tem pomeni sama jezikovna realizacija govornega dejanja, ki je pisna ali govorna. Ilokucija – se kaže v avtorjevem namenu sporočanja, kakšen odnos z naslovnikom želi izpostaviti; ali ga želi informirati, ali kako drugače vplivati na naslovnika, mu ukazati. Perlokucija – se kaže po odzivu naslovnika na avtorjevo sporočilo oz. izraža naslovnikovo sprejemljivost. Besedilo lahko namreč naslovnika vzpodbudi, užali, razveseli …
Poved: če jo obravnavamo iz vidika ilokucije lahko povemo, da avtor naslovnika želi informirati o spletni strani in opisu iskanih hroščev.
Kaj so peformativi? Katera teorija jih obravnava? Zapišite primer.
PERFORMATIVI so glagoli, ki hkrati z govornim dejanjem opravijo tudi glagolsko dejanje. Te glagole lahko izrečejo le določene osebe. Ponavadi so v prvi osebi v sedanjem času (imenjujem, izrekam, prisežem, dam,…). Krstim– duhovnik
Predstavite značilnosti besedilnega vzorca problem-rešitev.
Situacija- gre za situacijo, ki sama v seni ima nek problem.
Problem- težava, zaplet, neraziskano vprašanje. Tudi če je problem neodrešljiv ga moramo obravnavati.
Obravnava- predstavitev problema
Ugotavljanje možnih odgovorov, razrešitev- v sklepu se napiše možne razrešitve, ne ponavljamo stvari, ki smo jih omenili prej.
Ocena ponujene razrešitve- kako bi se to dalo uporabiti.
Utemeljite, zakaj je SVET IZ BESED besedilo? Pomagajte si z definicijo besedila?
Svet iz besed je besedilo zato, ker ga sestavljajo soredje povedi in tvorijo neko pomensko in smiselno zaokroženo celoto. Besedilo se oblikuje med avtorjem in naslovnikom v nekih okoliščinah. Besedilo ima tudi temo in sporočilo, sestavljeno je iz dveh semiotskih kodov, besedni in slikovni.
Obravnavajte avtorstvo tega besedila?
Avtor besednega koda je Andrej Rozman Roza, avtor slikovnega koda pa je Zvonko Čoh.
