POGOSTA VPRAŠANJA 1 Flashcards
Zakaj je … besedilo?
… je besedilo zato, ker je urejeno zaporedje povedi, ki tvorijo vsebinsko smiselno in oblikovno zaokroženo enoto sporočanja. Besedilo se oblikuje med avtorjem in naslovnikom v nekaterih okoliščinah. Besedilo je sestavljeno iz dveh semiotskih kodov, besednega in slikovnega koda.
Kako se imenuje to besedilo glede na rabo semiotskih kodov?
Glede na rabo semiotskih kodov to besedilo imenujemo večkodno besedilo. Sestavljeno je iz besednega in slikovnega koda.
Analiziraj poved na medosebni metafunkciji.
Medosebna funkcija izraža odnos med avtorjem in naslovnikom. Avtor nam sporoča z nekim namenom, in sicer želi nas informirati. Avtor je uporabil povedni naklon.
Kaj se zgodi, če govorec krši maksimo resničnosti?
Če govorec krši maksimo resničnosti, naslovnik živi v zmoti, ima napačne informacije in ne ve kaj je resnično in kaj ni. Naslovnik namreč pričakuje, da bodo maksime upoštevane, če niso, domneva, da so bile kršene zavestno. Poznamo še maksimo količine (povemo kolikor je potrebno, samo najpomembnejše informacije), maksimo relacije (povemo tisto, kar je pomembno in ne tisto, kar ni) in maksimo načina (samo jasni, izogibamo se dvoumnosti, govorimo položaju primerno).
Poimenujte ponovne pojavitve in njihovo vlogo.
Poznamo več vrst ponovnih ponovitev. To so dobesedna ponovitev, delna ponovitev, za-oblike, parafraza, paralelizem in elipsa. Njihova vloga je, da je besedilo bolj raznoliko in zanimivo oz. da, se stvari ne ponavljajo. Tako avtor kot naslovnik si večata svoj besedni zaklad.
Kaj so govorna dejanja, katera poznamo. In kaj so perpormativi?
Govorno dejanje je sam proces izrekanja. Bistvo govornih dejanj je, da z vsakim izrekom opravimo tudi neko govorno dejanje. Sestavljajo ga 3 ravni. To so lokucija – ob tem pomeni sama jezikovna realizacija govornega dejanja, ki je pisna ali govorna. Ilokucija – se kaže v avtorjevem namenu sporočanja, kakšen odnos z naslovnikom želi izpostaviti na naslovnika, mu ukazati. Perlakucija – se kaže po odzivu naslovnika na avtorjevo sporočilo oz. izraža naslovnikovo sprejemljivost. Besedilo lahko namreč naslovnika vzpodbudi, užali, razveseli.
Performativi so glagoli, ki hkrati z govornim izrekom opravijo tudi glagolsko dejanje. Te glagole lahko izrečejo le določene osebe.
Kaj so inference, katere poznamo. Čemu uporabljamo inference?
Inference so izven besedilne informacije, ki jih uvrščamo v besedilo. Poznamo 3 vrste inferenc in sicer medbesedilnost (medbesedilne povezave), lastne izkušnje in splošna vedenja. Inference uporabljamo zato, da besedilo bolje in lažje razumemo.
S kakšnim znakom označimo vrstni red teme in reme?
S srešico povemo, da se ne da zamenjati vrstni red teme in reme. Tema je izhodišče, rema pa je neka nova informacije, ki je za nas najbolj pomembna.
Kaj se zgodi, če govorec krši maksimo načina?
Če govorec krši maksimo načina, naslovnik ne razume dobro besedila, saj je dvoumno in nejasno. Besedilo je tudi neurejeno, zato ga naslovnik težko razume. Poznamo še maksimo količine, kvalitete in relacije.
Kako Hlliday poimuje besedilo? Kaj mu pomeni slovnica? Svoje trditve dokažite.
Holliday pojmuje besedilo kot semantično enoto, opredeljeno z besedilnimi sestavinami. Besedilo je torej semantična izbira v družbenih okoliščinah, nekaj dinamičnega, spreminjajoče se pomenski proces. Prav tako je zanj besedilno nenehni proces semantičnih izbir in je tudi fenomen realizacije jezikovnega sistema v strukturo. Torej je Holliday razumel besedilo kot neko pomensko in smiselno zaokroženo celoto, ki se oblikuje v interakciji med avtorjem in naslovnikom v nekih okoliščinah.
Na katerih mestih v besedilu lahko inferiramo in čemu inferiramo?
V besedilu inferiramo zato, da je besedilo bolj razumljivo, zanimivo oz., da ga bolje in lažje razumemo. Inferiramo lahko kjerkoli v besedilih.
Katera vrste tem poznamo?
Snovna tema, ki gradi vsebino in kaže s polnopomenskimi besedami.
Besedilna tema ima povezovalno funkcijo.
Medosebna tema je vzpostavljanje odnosa z naslovnikom.
Zložene teme - ena tema je zložena iz več tem
Katera veda se ukvarja s poučevanjem znaka? Kaj je znak?
a) Semiotika je veda, ki se ukvarja s poučevanjem znaka. Znak je to, kar smo se dogovorili, da boznak. Je sredstvo za sporazumevanje in je družbeno sprejemljiv. Uporablja se ga znotraj neke kulture oz. dreube. Znaki sorodne vrste so združeni v sistem, kod, ki zagotavlja neko stalnost in urejenost. Znaki se lahko združijo po dveh principih:
- časovni (govorjena besedila in slušni kanal)
- prostorski (tiskana besedila).
b) Dualnost znaka imenuje F. de Seaussare označevalec in označenec, L. Hjelmslev pa oblika in vsebina.
Razložite povezavo med komunikacijo/sporazumevanje in besedilom.
Je izmenjavanje informacij z okoljem in pri tem izberemo sredstva s katerimi to naredimo. Glede na izbor prenosnega kanala: pisno, ustno. Glede na izbor sredstev: verbalno, neverbalno. IN glede na kroženja energije: odprti sistem ali zaprti sistem kroženja energije. Komunikacija je tvorjenje pomena, ki ga fizično realiziramo z znaki kot besedilo in ga povezujemo z drugimi v svojem okolju - Gunfher Kress. Svoj izkustveni svet lahko prenesemo, ko ga ponotranjimo, a to lahko storimo šele, ko izkušjo pretvorimo v pomen, najprej z besedo in slovnico - Halliday
Dejavniki v vsakem govornem dogodku so pošiljatalj, sporočilo in naslovnik. Avtor želi z besedami, naklonom in slovnično strukturo, naslovniku nekaj sporočiti. Uporabi lahko različne kode, ti se pa prenšajo po različnih kanalih. Vse to se dogaja znotraj okoliščin, prostora in časa, ki vplivata na avtorja, naslovnika in izbiro kodov - Jakobsen
Kako S. J. Korcevski razlaga princip asimetričnega dualizma?
Označevalec in označenec sta asimetrična, saj nenehno prestopata meje. Označevalec ni le znak za eno vsebino, označenec pa ni izrežen le z enim znakom. S takimi spremembami se prilagajajo realnim situacijam.
