Oblikoslovje Flashcards
Zapišite značilnosti medmeta kot besedne vrste.
Medmet je nepregibna besedna vrsta. Z njimi izražamo svoje razpoloženje, posnemamo naravne glasove (hov hov – pasji lajež) ali pa z njimi nekomu nekaj velimo (Na, izvoli.). V povedi z njimi lažje izrazimo občutje in jih glasovno bolj oplemenitimo, da zvenijo bolj resnične.
Navedite značilnosti pridevniške besede kot besedne vrste.
Pridevniška beseda poimenuje vrsto, lastnost, svojino in količino samostalnika, pred katerim stoji. S samostalnikom se ujema v spolu, sklonu ter številu. Sem sodijo pridevniški zaimki, števniki ter pridevniki. Pridevnike stopnjujemo na več različnih načinov. Trostopenjsko jih stopnjujemo opisno ali pa z obrazili. Če se konča pridevnik na č, ž ali š dodamo končnico ji. Če se konča na katerega od ostalih glasov dodamo končnico ši. Če je osnova večdelna pa dodamo obrazilo - ejši. Opisno stopnjujemo pridevnike ki pojmujejo barve, so deležniki ali pa ne moremo ločiti med njihove določne in nedoločne oblike. Stopnjujemo jih z bolj in najbolj. Poznamo tudi dvostopenjsko stopnjevanje s prislovom mere zelo. To imenujemo pridvignjeno ali elativno stopnjevanje. Primer stopnjevanja: počasen, zelo počasen.
Kaj pomeni, da je beseda pregibna? Katere besedne vrste so pregibne? Iz izhodiščnega besedila izpišite po en primer za vsako pregibno besedno vrsto in ga pregibajte.
Beseda je pregibna, ko ji lahko spreminjamo obliko tako, da jo spregamo, stopnjujemo ali sklanjamo. Pri tem se besedi spreminja končnica. Pregibne besedne vrste so samostalniška beseda. Sem sodijo samostalniki, samostalniški zaimki (osebni, poljubnostni, mnogostni, celostni, oziralni, nedoločni) in posamostaljeni pridevniki. Naslednja pregibna besedna vrsta je pridevniška beseda, ki zajema pridevnike, pridevniške zaimke (svojilne, kazalne, oziralne …) in števniki (glavni, vrstilni, množilni, ločilni, nedoločni). Pregibna besedna vrsta je tudi glagol. Primer samostalniške besede: Ribič Samostalnike sklanjamo v šestih sklonih in v treh številih. Ednina: (I: ribič, R: ribiča, D: ribiču, T: ribiča, M: o ribiču, O: z ribičem) Dvojina: (I: ribiča, R: ribičev, D: ribičema, T: ribiča, M: o ribičih, O: z ribičema) Množina: (I: ribiči, R: ribičev, D: ribičem, T: ribiče, M: o ribičih, O: z ribiči)
Primer pridevniške besede je pridevnik majhna. Pridevnike v tem primeru stopnjujemo z obrazilom. (Osnovnik: majhna, primernik: manjša, presežnik: najmanjša). Glagole spregamo v treh osebah in treh številih. Primer osebne glagolske oblike je beseda prosim. Spreganje v ednini: prosim, prosiš, prosi. Spreganje v dvojini: prosiva, prosita, prosita. Spreganje v množini: prosimo, prosite, prosijo.
***Pregibnim besedam se spreminja oblika. Besede so sestavljene iz osnove in končnice. Osnova je nosilka predmetnega pomena in se s pregibanjem ne spreminja, končnica je nosilka slovničnega pomena in se spreminja.
Osnova se lahko spreminja. Treba napisat še tipe pregibanja (glagole spregamo, sklanjamo…)
Pregibne besedne vrste so: samostalnik, pridevnik in glagol
Primeri:
samostalniška beseda (starček, starčka …)
Pridevniška beseda (majhna riba, majhni ribi …)
Glagol (je dejal) kako se pregiba
Kakšna je vloga členka v besedilu. Izpišite členke iz besedila in napišite njihovo rabo.
Členek je nepregibna vrsta, ki izraža odnos sporočevalca do stvarnosti. Ker s členkom izražamo različne pomenske odtenke je pomembno tudi njegovo mesto v stavku saj je od tega odvisen njegov pomen. Po členku se ne moremo vprašati temveč jih lahko zamenjamo s stavki saj z njimi strnemo besedilo. Členki so: že, še, tudi.
Katere besede so pridevniške, ob primerih razložite zakaj se tako imenujejo. Poiščite jih v zgornjem besedilu.
Pridevniške besede so besede, ki poimenujejo lastnosti, vrsto, svojino ter količino prvin. Vprašamo se kakšen, kateri, čigav, koliko/kateri.
Pridevniške besede so: pridevnik (fascinantno), števnik (pet) in pridevniški zaimek (katerimi).
Katere so značilnosti pridevniške besede, kako se pridevniške besede pregibajo. Izpišite jih in ob vsaki besedi zapišite za katero vrsto gre.
Pridevniške besedo so besede katerim določimo lastnost, svojino, vrsto ali količino prvin stvarnosti. Spadajo v skupino pregibnih besednih vrst, saj se sklanjajo v spolu in številu in stopnjujejo. Poznamo tristopenjsko stopnjevanje( z obrazili ali s prislovi) in dvostopenjsko stopnjevanje ali elativno pridvignjeno stopnjevanje (- pre ). Poznamo določne ali nedoločne oblike pridevnikov. Pridevniške besede delimo na tri dele. To so: pridevnik, pridevniški zaimek in števnik.
Kaj so večfunkcijski vezniki? Primer.
Uporabljajo se v več vrstah priredij in podredij. Priredni so: in, pa, ter, ali
Podredni so: da, ko, če. Vsi so le medstavčni.
Primer: in-vezalno in protivno priredje. Pa- vezalno in protivno priredje
Z rokami sem se oprla pa počasi vstala./Z rokami sem se oprla in počasi vstala.
Kateri so stopnjevalni pridevniki, poimenujte stopnjo, če ni elativa ga poimenuj.
stopnjevalni pridevniki so tisti pridevniki, ki označujejo lastnost. Delijo se na dvostopenjsko in trostopenjsko stopnjevanje. Dvostopenjsko se stopnjujejo z obrazilom pre- (elativno stopnjevanje). Pri trostopenjskemu stopnjevanju pa poznamo osnovnik, primernik, presežnik. Primernik ima lahko končnice –ši, -ji, -ejši. Nekateri pridevniki se stopnjujejo s prislovom bolj in najbolj.
velika prevelika osnovnik elativ dvostopenjsko.
Novo- osnovnik, novejši- primernik, najnovejši- presežnik (trostopenjsko stopnjevanje).
Zakaj so pomembni medmeti v stripih ? Poišči medmet v besedilu.
Medmet je nepregibna besedna vrsta. Izražajo človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove. Medmeti nimajo vloge stavčnega člena, ampak so lahko pastavki ali samostojne povedi. Delimo jih na razpoloženjski, ki izražajo začudenje, žalost. Posnemovalni izražajo glasove ljudi, živali in pa velelni, ki izraža ukaz, opomin.
Kaj pomeni da je beseda nepregibna. Katere so nepregibne besede in izpiši jih iz besedila
Beseda je nepregibna če se ji oblika ne spreminja. Nepregibne besede so prislov, členek, veznik, predlog in medmet. Te besede se ne pregibajo: sklanjajo, stopnjujejo ali spregajo. Prislov (doma), členek (že), veznik (ki), predlog (pri), medmet (/).
Ali je raba »ki« v spodnji povedi pravilna? Utemeljite! Kdaj moramo namesto KI, uporabiti KATERI?
Stavbe ob današnji Stritarjevi ulici so bile skoraj popolnoma porušene, tiste, ki so še stale, pa je dodatno načelo še 31 sunkov …
Raba vejice je pravilna, saj ki ne izraža svojine in ne stoji pred predlogom, beseda ki lahko uporabljamo v vseh sklonskih oblikah. Z besedo kateri bi ga lahko zamenjali, kadar bi poudarili svojino ali če bi pisali ob predlogu. Kateri lahko uporabljamo tudi pri izogibanju dvoumnosti. Oba se uporabljata v odvisnih stavkih v vezniški vlogi.
Podani stavek spremeni v performativ
Italian Dorando Pietri je na OI 1908 v Londonu prvi prišel do cilja, a je bil kasneje diskvalificiran, ker je pred ciljno črto omagal in so mu čeznjo pomagali.
Dorando Pietri, diskvalificirani ste, saj ste pred ciljno črto omagali in so vam čeznjo pomagali.
Kaj je oblikoslovje?
Oblikoslovje je jezikovna veda, ki se ukvarja z oblikami besed (naglašanjem, pregibanjem, stopnjevanjem) in besednimi vrstami in njihovimi lastnostmi (slovničnimi lastnostmi in funkcijami9. Proučuje tudi vloge besedilnih vrst v besedilih zvezah in stavkih, toda se ne ukvarja s skladnjo (sestavljanjem besed v besedne zveze in stavke).
Kaj so besedne vrste?
Besedne vrste so skupina besed z enakimi slovničnimi/oblikoslovnimi značilnostmi (pomenskimi in skladenjskimi).
