označevanje zdravil & ovojnina Flashcards
Katere podatke mora vsebovati zdravilo na ovojnini?
- ime zdravila,
- jakost in farmacevtska oblika,
- količinska navedba zdravilnih učinkovin na enoto odmerka, vsebina, izražena z maso, s prostornino ali številom enot zdravila,
- seznam pomožnih snovi,
- način uporabe zdravila,
- opozorilo: »Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom!«,
- datum izteka roka uporabnosti zdravila,
- številka serije,
- ime in naslov imetnika za dovoljenje za 10.promet z zdravilom,
- skrajšano navodilo za uporabo (pri zdravilih za samozdravljenje),
- drugi potrebni podatki.
Kako se označujejo magistralni pripravki?
V nasprotju z gotovimi zdravili, kamor proizvajalec zdravila že na ovojnino natisne zgoraj navedene podatke, mora farmacevt v lekarni signaturo za magistralni pripravek napisati sam.
Način označevanja magistralnih pripravkov določa Pravilnik o označevanju magistralnih pripravkov in označevanju ter navodilu za uporabo galenskih izdelkov.
Magistralni pripravki, pripravljeni v lekarni za določenega uporabnika, morajo biti na ovojnini čitljivo označeni z naslednjimi podatki v slovenskem jeziku:
- ime in naslov lekarne, v kateri je bil magistralni pripravek izdelan,
- datum izdelave magistralnega pripravka,
- ime in priimek uporabnika magistralnega pripravka,
- sestava magistralnega pripravka,
- podpis farmacevta ali farmacevtskega tehnika, ki je magistralni pripravek izdelal,
- farmacevtska oblika s kratkim navodilom za uporabo in odmerjanje,
- opozorilo: »Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom!«,
- datum izteka roka uporabnosti magistralnega pripravka,
- posebna opozorila, kot so: »Strup!«, »Shranjujte v hladilniku!«, »Ni za uživanje!«, »Za zunanjo uporabo!«, »Po uporabi stekleničko dobro zaprite!«,
- način aplikacije: »za uho«, »za oko«, »za nos«
Kaj pomenijo barve nalepk?
Te določajo način uporabe zdravila (notranja ali zunanja uporaba) in dodatna opozorila, ki so za uporabo pomembna.
Barve signatur, ki se uporabljajo v lekarnah za označevanje magistralnih pripravkov, so:
- bela z rdečim robom za uporabo na kožo in sluznico (črni tisk),
- bela - za vse ostale načine uporabe (črni tisk);
- črna - za strup (beli tisk);
- fluorescentno zelena - za vsa ostala opozorila (črni tisk).
Kako ločimo ovojnino, glede na namen, ki ga opravlja?
ločimo stično in zunanjo ovojnino.
Stična ovojnina je v neposrednem stiku z zdravilom.
To so različni plastični vsebniki, stekleničke, tube,vsebniki pod tlakom in zaporke za vsebnike. Vsebnik je »posoda«, v kateri je zdravilo shranjeno.
Lahko je enoodmerni (če vsebuje samo en odmerek zdravila) ali večerodmerni (vsebuje več odmerkov zdravila).
Kaj so najpogostejši materialni za ovojnino?Od česa je odvisno v kateri stični ovojnini bo zdravilo?
plastika, steklo, kovina (aluminij), guma, papir.
v kateri stični ovojnini bo zdravilo, je odvisno od farmacevtske oblike.
Kam najpogosteje polnimo tablete in kapsule?
Tablete in kapsule najpogosteje polnimo v pretisne omote.
Pretisni omot (angleško blister) je iz enega aluminijastega in enega plastičnega traku izdelan vsebnik, ki ima izoblikovane mehurčke, iz katerih s pritiskom prsta iztisnemo tableto. V enem mehurčku je posamezen odmerek (vsaka tableta ali kapsula) dobro zavarovan pred zunanjimi vplivi.
Kaj je dvojni trak?
dvojni trak (angleško strip) je stična ovojnina, namenjena shranjevanju tablet in svečk.
Izdelan je iz dveh trakov aluminijaste folije.
Posamezne tablete/svečke so med seboj ločene. Uporabnik pretrga dvojni trak po zarezi in izlušči tableto/svečko.
Kako pakiramo praške?
Deljene praške polnimo v papirnate kapsule, nedeljene praške pa v steklenice ali plastenke s širokim vratom.
Kje shranjujemo kreme in mazila?
Kreme in mazila shranjujemo v tubah ali plastičnih lončkih.
Tuba je cevaste oblike, iz nje uporabnik mazilo ali kremo iztisne. Omogoča preprost nanos in dobro zaščito zdravila. Izdelana je lahko iz aluminija ali plastike. V plastične lončke polnimo magistralno izdelana mazila.
Lončki v primerjavi s tubami slabše varujejo mazila pred zunanjimi vplivi, predvsem pred mikrobiološkim kvarjenjem. V zadnjem času se uporabljajo lončki s pomičnim dnom in majhno odprtino v pokrovu. Tako oblikovan lonček omogoča uporabniku, da s pritiskom na pomično dno skozi odprtino pokrova iztisne želeno količino mazil.
Kje shranjujemo tekoče farmacevtske oblike?
Tekoče farmacevtske oblike shranjujemo v stekleničkah ali plastenkah.
Razlikujejo se glede na volumen, širino vratu in način zapiranja.
Majhne količine tekočih farmacevtskih oblik (kapljice) shranjujemo v kapalnih stekleničkah oziroma plastenkah ali pa v stekleničkah s kapalko. Kapalne stekleničke (plastenke) imajo v vsebnik že vstavljen kapalni vložek. Iz njih odmerjamo zdravilo s kapljanjem. Stekleničke s kapalko imajo v pokrovu pritrjeno kapalko.
Kaj je zunanja ovojnina?
Zunanja ovojnina je ovojnina, v katero je vložena stična ovojnina in ni v neposrednem stiku z zdravilom.
Zdravilo ščiti med skladiščenjem in prevozom. Navadno so to kartonaste škatlice.
Poleg zaščitne ima zunanja ovojnina še informacijsko vlogo.
Na njej morajo biti čitljivo v slovenskem jeziku navedeni podatki o zdravilu v skladu s Pravilnikom o označevanju zdravil in navodili za uporabo.