Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Sociologija > OSNOVE SOCIOLOGIJE ZA VARSTVOSLOVCE > Flashcards

OSNOVE SOCIOLOGIJE ZA VARSTVOSLOVCE Flashcards

1
Q

Kdo je August Comte?

A
  • Je prvi, ki je uporabil besedo sociologija.
  • Sociologija je veda, ki temelji na empiričnem opazovanju.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako je August Comte razdelil sociologijo?

A

Razdelil jo je na 2 področja:
- socialna dinamika –> načela evolucije
- statistika–> delovanje specifičnih družbenih institucij (družine, države itd.) pri zagotavljanju družbenega reda.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako je sociologijo opisal Max Weber?

A

Je veda, ki se ukvarja s pojasnjevanjem in razumevanje družbenega dogajanja z namenom doseganja vzročne razlage vzrokov in učinkov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako Durkheim?

A
  • Sociologija je veda o družbenih dejstvih, veda o tistih pojavih, ki prikazujejo življenje družbe same.
  • Družbeni pojavi so stvari in treba jih je kot stvari tudi obravnavati (obravnavati kot podatke)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj so družbena dejstva?

A

-So načini delovanja, ki vplivajo na posameznika od zunaj.
- So ločena od individualnih manifestacij posameznikov (družba ima svojo realnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako morajo biti obravnavani družbeni pojavi?

A
  • Kot samostojni in zato ločeni od zavesti bitji, ki oblikujejo njihovo mentalno predstavo.
  • Proučevati jih je potrebno od zunaj, kot zunanje stvari.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je sociologija in s čim se ukvarja?

A
  • Ukvarja se s proučevanjem družbe
  • Družbena veda, ki vključuje preučevanje družbenega življenja ljudi, skupin in družb
  • Preučuje naše vedenje kot vedenje družbenih bitij, kar vključuje vse od analize odnosov med anonimnimi posamezniki na ulici do preučevanja globalnih družbenih procesov
  • Znanstveno preučevanje družbenih skupnosti, entitet, preko katerih ljudje živijo svoja življenja
  • Vključuje združitev vseh družboslovnih ved (zgodovine, psihologije, ekonomije)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Na osnovi česa moški ocenjujeo uspešnost in zadovoljstvo v zvezi?

A
  • Odsotnosti kritike njihovega dela
  • Spolni odnosi (kako pogosto)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Na osnovi česa pa ženska?

A
  • Čustvena povezanost s partnerjem in razumevanje čustev
  • Možev prispevek pri skrbi za otroke in opravljanju gospodinjskih opravil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kdo je Max Weber?

A
  • Protestantska etika in duh kapitalizma
  • Politika kot poklic
  • Ekonomija in družba

KONCEPTI:
- birokracija
- železna kletka
- moč

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kdo je Karl Marx?

A
  • Kapital I,II,III in Engels
  • Komunistični manifest (Marx&Engels)
  • O židovskem vprašanju

KONCEPTI:
-presežna vrednost
- kapitalizem
- razredna družba
- proletariat/boržuazija
- izkoriščanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kdo je Emile Durkheim?

A
  • Družbena delitev dela
  • Pravila sociološke metode
  • Samoumor

KONCEPTI:
- konsenz
- kriminaliteta
- družbena dejstva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je kultura?

A
  • Določa kako pripadniki družbe razmišljajo, čutijo
  • Člani jo sprejemajo kot samoumevno, se ne zavedajo njenega obstoja
  • Opredeljuje sprejete načine vedenja za pripadnike določene družbe
  • Idealna vs. realna kultura (verjamemo, da je prav vs. naša dejanja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Naštej par primerov (mikro in makro nivo)

A
  • Hoja po Londonski ulici (L/R)
  • Infanticid (ubijanje dojenčkov) in gerontocid (ubijanje starih ljudi) pri avstralskih staroselcih, Eskimih…zagotovitev preživetja skupine na način, ki je zahodni kulturi nesprejemljiva
  • Odnos do suženjstva – antični svet, ZDA, Evropa
  • Odnos do spolnosti:
  • Razlike znotraj družbe skozi čas
  • Razlike med družbami v istem časovnem obdobju
  • Obrazni izrazi & kultura
  • Sredinec/kazalec?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je socializacija?

A
  • Proces v katerem se posamezniki naučijo kulture svoje družbe
  • Proces v katerem postanemo ljudje
  • Proces v katerem nemočen otrok postane oseba, ki se zaveda dogajanja, ima znanja in veščine kuture v kateri se je rodil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako dolgo traja socializacija?

A

Traja vse življenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kateri so dejavniki socializacije?

A
  • Šola
  • Družina
  • Mediji
  • Vrstniki
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako poteka razvoj osebe?

A

Otrok –> mladostnik –> mlada oseba –> odrasel –> star

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Primer volčjega otroka?

A

Oxana Malaya

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Učenje spolnih vloga (gender)?

A
  • Spol (sex) –> biološke razlike (kromosomi, spolni organi, hormoni)
  • Spolne vloge (gender) –> značilnosti in spolne vloge, ki jih določa (kultura) družba kot maskuline in femenine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je “pravi” moški/ ženska v določeni kulturi?

A

– spolnih vlog se naučimo
– otrok se do 2 leta nauči razlikovati med moškim/ženskim spolom (na osnovi učenja – mama, oče, ljudje okoli njega),
- Do 5/6 let pa ugotovijo, da se spol tudi anatomsko razlikuje
– Igrače za fante in igrače za punce…spolno nevtralne igrače (punce posegajo prej po nevtralnih in igračah za fante kot obratno)…plišasti tiger, lev vs. muca, zajček
– Pripovedke, pravljice – raziskave ugotovile tradicionalno spolno predstavo => prevladujejo moški liki, dekleta so v večini predstavljene kot pasivne, kuhajo, čistijo za moške, odrasle ženske so mame, žene ali pa čarovnice ali vile

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj so norme in kaj določajo?

A
  • So navodila, ki usmerjajo vedenje
  • Določajo sprejemljivo in primerno vedenje v družbi v določenih situacijah
  • Skupne norme med posamezniki v kulturi, so ključne za delovanje družbe – naše vedenje uravnavajo norme…lahko sodelujemo, razumemo druge…
  • Norme se uveljavljajo s pozitivnimi in negativnimi sankcijami- formalnimi/ neformalnimi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj so vrednote?

A
  • So bolj splošne kot norme
  • So prepričanje, da je nekaj dobro, zaželeno, pomembno, vredno truda, je smiselno
  • Se med družbami razlikujejo
  • V zahodnih družbah je npr. vrednota materialni uspeh (vlagamo čas v ta uspeh)
  • Norme so lahko odsev vrednot
23
Q

Kaj je status?

A
  • Vsi člani družbe imajo družbene pozicije – status
  • Status => položaj posameznika v družbeni strukturi
  • So kulturno opredeljeni, lahko pa povezani z nekaterimi biološkimi dejavniki (barva kože – določa rasni status)
  • Ločimo stalne oz. pripisane statuse (plemiški naziv) in pridobljeni status (zakonski stan, poklicni status..)
  • Vloga: skupina norm, ki ureja delovanje v okviru določenega statusa
24
Q

Kaj je teorija?

A
  • Niz idej, ki bi naj razložile kako nekaj deluje.
  • Sociološka teorija = niz idej, ki skuša razložiti kako družba ali njeni segmenti deluje
  • Vse teorije so selektivne in partikularne. Zato se med seboj razlikujejo po:
    1. pristopu,
    2. poudarkih,
    3. posledicah,
    4. razlagah in izsledkih.
25
Q

Kaj je znanstvena teorija?

A

Povzema ugotovitve, ki so bile večkrat potrjene in predstavlja razlago določenega pojava.

26
Q

Kaj so strukturalne teorije (makrosociologija)?

A
  • Analizirajo družbo kot celoto
  • Opisujejo družbeno strukturo
  • Človeško vedenje je družbeno določeno – določa ga struktura družbe
  1. Funkcionalizem
  2. Konfliktni pogledi (Marksizem, neomarksizem)
27
Q

Kaj so teorije družbenega delovanja (mikrosociologija)?

A
  • Družba je produkt človeške dejavnosti
  • Človeško dejavnost ne določa struktura družbe
  1. Simbolni interakcionizem
  2. Weber
  3. Fenomenologija
28
Q

Ali so med tema dvemoma kakšne razmejitve?

A

Ostre razmejitve med eno in drugo kategorijo sicer ni (pri avtorjih lahko najdemo elemente ene in druge)=> ker pa so razlike tako velike, je smiselno upoštevati to delitev

29
Q

Kaj je funkcionalizem in kdo so predstavniki?

A
  • Predstavniki: Durkheim, Parsons, Merton
  • Različne dele družbe vidi medsebojno povezane, tako da tvorijo zaključen sistem-družba je torej sistem (t.i. sistemska teorija)
  • Temelj analize je družba => Posamezne dele je potrebno gledati v odnosu do družbe kot celote
  • Odnosi med člani družbe so po njihovem mnenju organizirani v smislu pravil
  • Zanima jih npr. vloga družine glede na prispevek, ki ga zagotavlja družbi kot celoti
  • Družbe imajo za preživetje določene temeljne potrebe ali zahteve (funkcionalni predpogoji)
30
Q

Kaj je potrebno za preživetje sistema?

A

Je potrebna stopnja ujemanja med različnimi deli – minimalna stopnja integracije med deli, ki temelji na vrednotnem konsenzu - ljudje delijo iste vrednote

31
Q

Temelj česa so iste vrednote?

A

Iste vrednote so temelj za enotnost, sodelovanje in vodijo v skupne cilje.

32
Q

Kaj je družbeni ekvilibrij in kako to dosežemo?

A

Različni deli sistema so v ravnovesju.
To dosežemo:
1. s socializacijo (vrednote iz generacije v generacijo => vloga družine & izobraževalnega sistema)
2. z mehanizmi družbenega nadzorstva (prevencija odklonskosti)

33
Q

Kdaj se vzpostavi družbeni ekvilibrij?

A

Ko se vrednote institucionalizirajo, vedenje pa je skladno z njimi.

34
Q

Kateri dve funkciji loči Merton?

A
  • Loči med manifestnimi (znane in načrtovane) in latentnimi funkcijami (nezavedne)
    – Primer: ples ‘klicanje dežja’ plemena Hopi. Manifestna funkcija – klicanje dežja;
    Latentna: združevanje, kohezija plemena
35
Q

Kaj so konfliktni pogledi?

A
  • Zavračajo konsenz in poudarjajo razlike v družbi
  • Med različnimi družbenimi skupinami obstajajo razlike med interesi – te razlike vodijo v konflikte, ki so vsakdanja in stalna značilnost družbe
36
Q

Opiši marksizem.

A
  • Predstavnik: Marx, Engels
  • Je alternativa funkcionalizmu
  • Družbo pojmuje kot sistem (tudi t.i. sistemska teorija)
  • Pomen družbenih razredov – razredni boj
  • V praskupnosti (doba primitivnega komunizma) ni bilo protislovij => proizvodna sredstva in rezultat dela je pripadal skupnosti
  • Nastane zasebna lastnina, pomembna zlasti ZASEBNA LASTNINA PROIZVODNIH SREDSTEV => manjšina ukazuje, nadzoruje in uživa sadove večine
37
Q

Opiši dvorazredni model.

A
  • Obstajata 2 razreda:
    1. Vladajoči razred ima oblast zaradi lastnine proizvodnih sredstev!
    2. Podrejeni razred, ki je podrejen zato, ker ne nadzira proizvodnih sredstev
  • Delitev družbe na dva razreda:
    bourgeois in proletariat
    Podrejeni (proletariat) opravi večino proizvodnega dela, premoženje pa si prilasti vladajoči razred
38
Q

Kako pride do konflikta med izkoriščanim in izkoriščevalcem?

A

Ko eden pridobiva na račun drugega + razlika med interesi.

39
Q

Pojmovanje družbene strukture:

A

Sestavlja jo:
1.) ekonomska baza (lastništvo in nadzor nad proizvodnimi sredstvi) in
2.) družbena nadstavba (glavne institucije, vrednote, verovanja), ki pa jih oblikuje predvsem ekonomska baza

40
Q

Naštej 4 oblike odtujitve.

A
  • Produkt, ni več njegova last
  • Delavec je odtujen v procesu proizvodnje– nima nadzora nad dogajanjem
  • Kapitalizem odtujuje človeka tudi od samega sebe – ne morejo nadzirati, zagotavljati svoje eksistence, obstoja
  • Od družbe – ni solidarnosti.
41
Q

Kaj je delavčevo delo v kapitalizmu?

A
  • Konstantni kapital (produkcijska sredstva), variabilni (živo delo). Le drugi ustvarja presežno vrednost!
  • Cena dela (mezda) vs. proizvodnji delež, ki ga delavec proizvede – Presežna vrednost!
  • Eksistenčni minimun = politična kategorija (+ pravice so rezultat delavskih bojev v preteklosti)
42
Q

Kaj je izkoriščanje delavca?

A
  1. Delavec je edina oseba, ki ustvarja proizvod – to kar ima vrednost
  2. Kapitalist prejme del vrednosti proizvoda
  3. Delavec prejme manjšo vrednost od tistega, kar je ustvaril
  4. Kapitalist prejme del tistega kar je ustvaril delavec
  5. Kapitalist izkorišča delavca
43
Q

Kaj je ideologija vladajočega razreda?

A
  • Pravi da je obstoječe stanje v bistvu pravično in normalno.
  • Delavci so v tem primeru ‘‘RAZRED PO SEBI’’ (sprejemajo obstoječe stanje – so mezdni delavci)
44
Q

Kdaj postanejo “RAZRED ZA SEBE”?

A

– Se zavedo skupnih interesov in sovražnika,
– Ugotovijo, da lahko le s skupno akcijo zrušijo zatiralce,
–Se združijo in pričenjajo izboljševati svoj položaj….SPREGLEDAJO IDEOLOŠKO ZAVAJANJE!

45
Q

Opiši prehod iz kapitalizma v komunizem (Marxova napoved).

A
  • Protislovja kapitalizma (izkoriščanje) in intenzivni konflikti bodo oblikovali delavski ‘‘razred za sebe’’ => padec buržoazije
  • Na ruševinah kapitalizma bo nastala komunistična družba => najprej diktatura proletariata => ko bo komunizem vzpostavljen, je odpravljena
  • V komunizmu izginejo nasprotja med družbo in posameznikom, odtujenost, delo ni prisiljeno, ni protislovij, ni razredov
46
Q

Opiši interakcionizem.

A
  • Predstavniki: Howard Becker, Erving Goffman
  • Raje kot na družbo kot celoto, se osredotoča na interakcije v majhnem obsegu…preučuje posameznika in njegovo vlogo v družbi
  • Za interakcioniste je pomemben ‘’jaz’’ - slika sebe, ki se razvije iz interakcijskih odnosov, saj je v veliki meri odsev reakcij drugih v odnosu do posameznika (t.i.zrcalni jaz)
47
Q

Kaj je interakcija?

A
  • Zavrača koncept družbenega sistema - družba je socialna konstrukcija, ki jo kot fikcijo vzdržujejo posamezniki, ki vstopajo v interakcije
  • Ne dojema človeško delovanje kot odziv ali reakcije na sistem
  • Ukvarja se z interakcijami med posamezniki
48
Q

Kaj je potrebno za razumevanje dejanja?

A
  • Razumevanje delovanja zahteva interpretacijo pomenov, ki jih delujoči posameznik pripisuje svojim dejavnostim
  • Za razumevanje dejanja je nujno potrebno odkriti pomen, ki mu ga akter pripisuje
  • Pomembna je konstrukcija pomena (interpretacija jezika, gest,videza, konteksta…)
49
Q

Opiši konsenzni (legalistični) pogled.

A
  • Vedenja, ki so nesprejemljiva za vse dele družbe, kazenska zakonodaja pa določa kazniva dejanja in kazni, ki so odraz vrednot, prepričanj in mnenj glavnega družbenega toka.
  • Ta pristop vidi zakone enake za vse državljane.
50
Q

Opiši konfliktni pogled.

A
  • Vidi v družbi obstoj več različnih med seboj nasprotujočih in konfliktnih skupin.
  • Skupine, ki imajo politično in ekonomsko moč, uporabljajo zakone in kazensko pravosodni sistem za ohranjanje svojih ekonomskih in družbenih pozicij.
  • ‘‘Prava kriminaliteta’’ ni prepovedana; zakon se uporablja za nadzor najnižjih slojev družbe
51
Q

Opiši interakcionalistični pogled.

A
  • Vidi kriminaliteto kot kršitev tistih zakonov, katere so oblikovali posamezniki z družbeno močjo, t. i. moralni podjetniki.
  • Kriminaliteta je družbeno opredeljena, na oblikovanje kriminalne kariere pa bistveno vpliva družbeno etiketiranje
52
Q

S čim se ukvarja mikrosociologija?

A

Ukvarja s preučevanjem vsakodnevnega vedenja, predvsem medosebne interakcije

53
Q

S čim makrosociologija?

A
  • Analiza obsežnih družbenih sistemov (politični sistem, ekonomska ureditev…) in dolgotrajnih procesov (npr. razvoj industrializma)
  • Oba pristopa sta tesno povezana.
54
Q

Opiši pozitivizem.

A
  • Avgust Comte
  • Zagovarja uporabo naravoslovne metodologije v sociologiji
  • Vedenje ljudi je mogoče meriti
  • Opazovanje vedenja, ki temelji na objektivnih meritvah, omogoča ugotavljanje vzrokov in posledic
  • Osrednjega pomena so dejavniki, ki jih je mogoče opazovati
55
Q

Opiši teorijo družbenega delovanja.

A
  • Predmeta preučevanja družbenih in naravoslovnih znanosti sta različna
  • Naravoslovne metode so neprimerne za preučevanje vedenja ljudi
  • Atomi in molekule nimajo zavesti, smislov in namenov, ki bi usmerjali njihovo obnašanje
  • Ljudje imajo zavest, cilje, občutke
  • Ljudje se ne odzivajo le na dražljaje, temveč zavestno delujejo

Sociologija (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions