MNOŽIČNI MEDIJI, ITD. Flashcards
Kako pridobivamo ljudje informacije o dogajanju okoli nas?
Iz 4 različnih virov:
1. Osebne izkušnje
2. Pomembni drugi
3. Druge družbene skupine
4. Množični mediji
Kaj je bilo najbolj razširjeno v začetku 20. stoletja?
Na začetku 20. stol. so bili najbolj razširjeni časopisi:
- dvig izobrazbe in znižanje cen časopisov sta povečala njihovo razširjenost
Kaj se je razvilo po časopisu?
- Radio, ki je prvi omogočal informiranje javnosti v živo.
- Sčasoma se je radijski program začel prodajati (plačane debate o proizvodih in storitvah, zabavne oddaje in kasneje oglasi)
- pomembna vloga v kriznih situacijah (2. sv. vojna)
Kaj se je ravzilo po 2. svetovni vojni?
Televizija:
- Množično uporabo omogoči znižanje cen TV sprejemnikov – postane dostopna srednjemu razredu
- TV prva združuje sliko in zvok (neposreden prenos v zapisu, ki je najbližje originalu)
- Apollo 11, 1969
Kaj prinese revolucijo konec 20. stoletja?
Internet:
- Po iznajdbi Gutenbergovega tiskarskega stroja je bil to največji prispevek na področju komuniciranja,
- Novodobni medij, ki združuje sliko, zvok, tekst, omogoča dostop do arhivov, daje možnost iskanja in objavljanja informacij,
- Dostop do dokumentov, ki bi jih drugače težko dobili,
-Prenašanje storitev z nizkimi stroški (finančni svetovalci, računalniški programerji) –> prej neseljive storitve postanejo seljive
Kaj so danes za večino množični mediji?
Primarni vir informacij;
- Tisk, radio, televizija, internet poročajo o tem, kar sami ne zaznamo.
Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja v svetu…
- Gre zgolj za občutek, da so obveščeni o realnem dogajanju!
- Realnost, za katero izvemo preko medijev, je namreč le medijska konstrukcija realnosti (in ne njena resnična refleksija)
Ali so mediji zrcalo realnosti?
Mediji niso zrcalo realnosti, temveč eden od njenih konstruktorjev.
Kakšen je vpliv kulturnih, zabavnih ter dokumentarnih medijskih vsebin?
Tudi te vplivajo na oblikovanje mnenja o družbenopolitičnih vprašanjih oz. izpostavijo določene teme!
Kaj je rekel Luhman?
Da tudi razvedrilne vsebine v množičnih medijih, vplivajo na konstrukcijo realnosti.
Kaj se lahko zaradi tega zgodi?
Ljudje tako lahko zamenjajo fiktivno in dejansko realnost:
* npr. vpliv nanizanke CSI, radijska igra Vojna svetov itd.
Kaj so bile posledice (Reiman, The Rich get richer & the poor get prison)?
- Vtis, da je kriminaliteta, ki jo navadno izvajajo revni (1:1 nasilje) vsesplošna težava družbe in ni povezana z revščino, temveč odvisna od posameznika
- Vtis, da je na prvem mestu ogrožanja nasilje
- Vtis, da imajo institucije KP enak odnos do vseh slojev
Naštej McQuail - 6 elementov popačene medijske realnosti (informativne vsebine):
- Mediji večinoma predstavljajo ljudi iz vrha družbene lestvice,
- Določenim državam namenjajo več pozornosti (ZDA, Z Evropa) kot drugim,
- Širijo stereotipe o manjšinskih in obrobnih skupinah (ženske, etnične skupine, revni, imigranti…),
- Širijo različne mite,
- Poročajo selektivno (večinoma o dramatičnih oblikah kriminalitete),
- Pri poročanju o stanju v industriji namenjajo največ pozornosti stavkam.
Kaj je ključno za delovanje medijev?
Je zaupanje javnosti.
* Ljudje spremljajo novice, ker verjamejo, da so resnične
* Npr. V Sloveniji je ocena zaupanja v medije 3,19 od 5 (Politbarometer, 2008) –> imajo višjo oceno kot policija, sodišča, sindikati in vlada!
Kaj vpliva na zaupanje javnosti medijem?
- Strategije, s katerimi novinarji ohranjajo podobo “objektivnega” in “resničnega” poročevalca – prevara transparentnosti,
- Na videz splošnokritičen pristop z razkrivanjem (izbranih) napak in zlorab,
- Mediji so edina institucija, ki v javnosti nima javnega kritika (“pakt o nenapadanju”)
Kaj vpliva na odnose v medijskih organizacijah?
Težnja po dobičku:
* Zaposleni v medijskih hišah so sužnji rezultatov meritev deleža občinstva,
* Tržno novinarstvo vodi v “tekmo med medijskimi hišami, ki si prizadevajo ponuditi najcenejšo mešanico vsebine, s katero lahko ščitijo interese sponzorjev in investitorjev, ob tem pa z njo sočasno pridobijo najširši del občinstva, ki ga želijo v zameno za plačilo doseči oglaševalci” (McManus, 1994)