Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Sociologija > MNOŽIČNI MEDIJI, ITD. > Flashcards

MNOŽIČNI MEDIJI, ITD. Flashcards

1
Q

Kako pridobivamo ljudje informacije o dogajanju okoli nas?

A

Iz 4 različnih virov:
1. Osebne izkušnje
2. Pomembni drugi
3. Druge družbene skupine
4. Množični mediji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je bilo najbolj razširjeno v začetku 20. stoletja?

A

Na začetku 20. stol. so bili najbolj razširjeni časopisi:
- dvig izobrazbe in znižanje cen časopisov sta povečala njihovo razširjenost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj se je razvilo po časopisu?

A
  • Radio, ki je prvi omogočal informiranje javnosti v živo.
  • Sčasoma se je radijski program začel prodajati (plačane debate o proizvodih in storitvah, zabavne oddaje in kasneje oglasi)
  • pomembna vloga v kriznih situacijah (2. sv. vojna)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj se je ravzilo po 2. svetovni vojni?

A

Televizija:
- Množično uporabo omogoči znižanje cen TV sprejemnikov – postane dostopna srednjemu razredu
- TV prva združuje sliko in zvok (neposreden prenos v zapisu, ki je najbližje originalu)
- Apollo 11, 1969

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj prinese revolucijo konec 20. stoletja?

A

Internet:
- Po iznajdbi Gutenbergovega tiskarskega stroja je bil to največji prispevek na področju komuniciranja,
- Novodobni medij, ki združuje sliko, zvok, tekst, omogoča dostop do arhivov, daje možnost iskanja in objavljanja informacij,
- Dostop do dokumentov, ki bi jih drugače težko dobili,
-Prenašanje storitev z nizkimi stroški (finančni svetovalci, računalniški programerji) –> prej neseljive storitve postanejo seljive

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj so danes za večino množični mediji?

A

Primarni vir informacij;
- Tisk, radio, televizija, internet poročajo o tem, kar sami ne zaznamo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja v svetu…

A
  • Gre zgolj za občutek, da so obveščeni o realnem dogajanju!
  • Realnost, za katero izvemo preko medijev, je namreč le medijska konstrukcija realnosti (in ne njena resnična refleksija)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Ali so mediji zrcalo realnosti?

A

Mediji niso zrcalo realnosti, temveč eden od njenih konstruktorjev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kakšen je vpliv kulturnih, zabavnih ter dokumentarnih medijskih vsebin?

A

Tudi te vplivajo na oblikovanje mnenja o družbenopolitičnih vprašanjih oz. izpostavijo določene teme!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je rekel Luhman?

A

Da tudi razvedrilne vsebine v množičnih medijih, vplivajo na konstrukcijo realnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj se lahko zaradi tega zgodi?

A

Ljudje tako lahko zamenjajo fiktivno in dejansko realnost:
* npr. vpliv nanizanke CSI, radijska igra Vojna svetov itd.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj so bile posledice (Reiman, The Rich get richer & the poor get prison)?

A
  • Vtis, da je kriminaliteta, ki jo navadno izvajajo revni (1:1 nasilje) vsesplošna težava družbe in ni povezana z revščino, temveč odvisna od posameznika
  • Vtis, da je na prvem mestu ogrožanja nasilje
  • Vtis, da imajo institucije KP enak odnos do vseh slojev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Naštej McQuail - 6 elementov popačene medijske realnosti (informativne vsebine):

A
  1. Mediji večinoma predstavljajo ljudi iz vrha družbene lestvice,
  2. Določenim državam namenjajo več pozornosti (ZDA, Z Evropa) kot drugim,
  3. Širijo stereotipe o manjšinskih in obrobnih skupinah (ženske, etnične skupine, revni, imigranti…),
  4. Širijo različne mite,
  5. Poročajo selektivno (večinoma o dramatičnih oblikah kriminalitete),
  6. Pri poročanju o stanju v industriji namenjajo največ pozornosti stavkam.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je ključno za delovanje medijev?

A

Je zaupanje javnosti.
* Ljudje spremljajo novice, ker verjamejo, da so resnične
* Npr. V Sloveniji je ocena zaupanja v medije 3,19 od 5 (Politbarometer, 2008) –> imajo višjo oceno kot policija, sodišča, sindikati in vlada!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj vpliva na zaupanje javnosti medijem?

A
  • Strategije, s katerimi novinarji ohranjajo podobo “objektivnega” in “resničnega” poročevalca – prevara transparentnosti,
  • Na videz splošnokritičen pristop z razkrivanjem (izbranih) napak in zlorab,
  • Mediji so edina institucija, ki v javnosti nima javnega kritika (“pakt o nenapadanju”)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj vpliva na odnose v medijskih organizacijah?

A

Težnja po dobičku:
* Zaposleni v medijskih hišah so sužnji rezultatov meritev deleža občinstva,
* Tržno novinarstvo vodi v “tekmo med medijskimi hišami, ki si prizadevajo ponuditi najcenejšo mešanico vsebine, s katero lahko ščitijo interese sponzorjev in investitorjev, ob tem pa z njo sočasno pridobijo najširši del občinstva, ki ga želijo v zameno za plačilo doseči oglaševalci” (McManus, 1994)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Strah pred čem tu obstaja?

A

Strah pred dolgočasnostjo in izgubo občinstva, to vodi v spremembo vsebine in način poročanja:
* V ozadje so potisnjeni resni politični komentarji, v ospredju pa so pogovorne oddaje (konfrontacije posameznikov, ne argumentov)

18
Q

Kaj so mediji?

A
  • Mediji niso le prenašalec informacij od vira do recipitenta/občinstva.
  • Mediji so konstruktorji družbene realnosti
19
Q

O čem mediji poročajo?

A
  • Mediji ne poročajo točno in edino kar je vir želel. Ocenjujejo kateri del, če sploh kateri, izjave/informacije bodo prikazali, kdaj, kje, kateri bodo komentarji ki sledijo…
20
Q

Kaj je bila raziskava Katz, Gurevitch, Haas; 1973?

A

Ljudje uporabljajo časopise, radio in TV za povezovanje z državo in družbo, kino in knjige pa za beg od realnosti

21
Q

Kaj je bila Evropska družboslovna raziskava (Jowell); 2007?

A
  • Največ ljudi (38,1%) spremlja TV informativni program in politično dogajanje med 0,5 in 1 uro na dan,
  • 32,5% jih spremlja manj kot pol ure,
  • 7,1% pa jih političnega dogajanja sploh ne spremlja = televizijsko informativno neaktivni:
    • največ takšnih je v Sloveniji (11,8%), sledita Rusija in VB,
    • najmanj pa na Danskem (2,1%), Norveškem (2,4%) in Finskem (2,6%)
22
Q

Kakšna je povezava med medijskimi dohodki, medijsko vsebino in obsegom občinstva?

A

Velja načelo: “Večje je občinstvo, višji so prihodki in večji je dobiček.”
* Danes je osrednji motiv tržnega novinarstva ustvarjanje dobička
* TV = “toaster s slikami” (medijske hiše so le podjetja, katerih ponudba in potrošnja sta prepuščeni trgu)

23
Q

Kaj je tu značilno?

A

Značilno je iskanje večje gledanosti, branosti, poslušanosti:
* Večino prihodkov dobijo od prodaje oglasnega prostora, cena tega pa je določena glede na gledanost, branost, poslušanost
* Izjema so javni mediji (RTV Slo), čeprav so tudi oni odvisni od komercialnih pritiskov in vedno bolj sledijo trendom komercialnih medijev

24
Q

S čim mediji služijo?

A
  • Mediji služijo s prodajo izdelkov na trgu (DVD, časopis, knjige) ter s prodajo dostopa do občinstva oglaševalcem.
  • Dohodke povečujejo tudi z zniževanjem stroškov produkcije
25
Q

Kaj oglaševalcem prodajajo?

A

Oglaševalcem prodajajo dostop do konsuptivnih zmožnosti gledalcev (ne občinstva samega).

26
Q

Po čem je vidna težnja po večjem občinstvu?

A
  • Načinu zbiranja informacij,
  • Izboru dogodkov in dejstev,
  • Oblikovanju in vsebini novinarskega sporočila.
  • pomembne so vsebine, ki privlačijo najširše občinstvo
  • prilagajanje vsebin posameznim kategorijam občinstva
27
Q

Kaj je tabloidizacija?

A

Ukvarjanje z zgodbami posameznikov, prevlada vizualnega poročanja, uporaba dramatičnih tehnik

28
Q

Kaj je infozabava (infotainment)?

A

Mešanje novic in zabave:
- Pojavlja se tako v oddajah s kakovostnimi prispevki kot tudi v drugih oddajah
- Posredujejo predvsem lahkotne, senzacionalne informacije, ne pa tudi kakovostnih analiz.

29
Q

Kaj je značilno za tržno novinarstvo?

A

Da so novice, ki privabijo najširše občinstvo, postavljene v ospredje:
* imajo prednost v izboru pred drugimi novicami,
* pojavljajo se na najbolj branih straneh, v prvih minutah radio/TV oddaj, čim višje na spletnih straneh

30
Q

Posledica česa je prevlada negativnih novic v medijih?

A
  1. Čas, ko se zgodi večina negativnih dogodkov, se sklada s časom objave medijskih novic (pozitivni se zgodijo v drugih delih dneva),
  2. Ob negativnih novicah se večina ljudi strinja, da gre za negativno dogajanje (pri pozitivnih se mnenje javnosti lahko deli),
  3. Negativne novice so bolj skladne z nekaterimi dominantnimi predpostavkami družbe,
  4. So bolj nepričakovane kot pozitivne (negativni dogodki so bolj redki in nepredvidljivi kot pozitivni)
31
Q

Kot kaj so sprejete zakonitosti trga?

A

Kot sredstvo za legitimacijo vsebin medijev.
* “Ljudem se ponuja to, kar si želijo.”
- Če dogodki privlačijo občinstvo, si mediji jemljejo pravico, da o njih poročajo.
- Te novice pa pogosto posegajo v zasebnost posameznikov.

32
Q

Pri čemu se kažejo razlike med resnimi in senzacionalističnimi medijskimi vsebinami?

A

Pri uporabi jezika:
* tržno novinarstvo – uporaba specifičnih stilnih postopkov in jezikovnih sredstev

33
Q

Kaj je medosebna komunikacija?

A
  • Ni le vir informacij, temveč vir nadaljnjega širjenja informacij/novic iz medijev
  • Kennedyjev atentat –večina je izvedela v roku 1h po objavi prve novice
  • Bolj so šokantne, zanimive, pomembne informacije, večja je difuzija novic
34
Q

Kakšna je vloga medijev v totalitarnih političnih sistemih?

A
  • Mediji so pod nadzorom vladajoče elite
  • Za promocijo in zaščito vladajoče elite
  • Propagandno orodje
35
Q

Kakšna je vloga medijev v demokratičnih političnih sistemih?

A
  • Profit (javni vs. zasebni mediji)
  • Informiranje javnosti
  • Četrta veja oblasti; nadzorni mehanizem nad zlorabami
36
Q

Kakšna je vloga policije v totalitarnih političnih sistemih?

A
  • Instrument vladajoče elite in steber opore
  • Zaščitnik obstoječega sistema
  • Državljani niso zelo pomembni zanje
37
Q

Kakšna je vloga policije v demokratičnih političnih sistemih?

A
  • Preprečevanje, odkrivanje kriminalitete in storilcev…zakonsko določene naloge (ZoPol)
  • »to serve and protect«
38
Q

Kateri člen določa Sovražno propagando?

A
  1. člen Kazenskega zakona SFRJ (Ur. list SFRJ 34/84)
39
Q

Kateri člen določa svobodo izražanja?

A
  1. člen Ustave RS, Ur. List RS, 33/91
40
Q

S čim je tesno povezano vprašanje javnega zaupanja v različne institucije?

A
  • S predstavitvijo teh institucij v medijih,
  • Z oceno javnosti o učinkovitosti dela institucij,
  • Z zanesljivostjo in profesionalizmom
41
Q

Zakaj je uspešno komuniciranje z mediji pomembno za policijo?

A
  • Izvajanje policijskih aktivnosti definiranih z zakonom je močno odvisno od sodelovanja javnosti s policijo
  • Policija mora imeti pozitiven ugled med državljani. Eden najpomembnejših elementov, ki vplivajo na ta ugled so mediji
  • Poročila o policijskem delu, postopkih, dejavnostih imajo ključno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja o policijski organizaciji
  • Mediji so pomemben element današnjih družb, ker so sredstvo nadzora nad vlado, politiko, policijo in drugimi (četrta veja oblasti - spomnite se kritike tega koncepta!)

Sociologija (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions