Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Sociologija > GLOBALIZACIJA > Flashcards

GLOBALIZACIJA Flashcards

1
Q

Kako je globalizacijo opisal Giddens?

A

Globalizacija se nanaša na dejstvo, da ljudje vedno bolj živimo v enem svetu, v katerem posamezniki, skupine in narodi postajajo soodvisni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako Stiglitz?

A

Globalizacija vključuje številne elemente: mednarodni tok idej, znanja, deljenje kultur, globalno civilno družbo in globalno okoljsko gibanje. .

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako Beck?

A

Procese, v sosledju katerih nacionalne države in njihova polnomočja spodkopujejo in navzkrižno povezujejo oblastne možnosti, orientacije, identitete in omrežja transnacionalnih akterjev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Ali poteka globalizacija samo na ekonomskem področju?

A

Ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kateri so dejavniki, ki vplivajo na globalizacijo?

A
  1. Tehnološki razvoj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije in transporta
  2. Ekonomski dejavniki
  3. Politične spremembe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Na kaj je vplival razvoj IT po 2.sv.v?

A

Na telefonijo, PC, GSM, internet, optični kabli, Skype…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj se združi/zmanjša z razvojem IT in prometa?

A

Vpliv prostorske oddaljenosti in časovne ‘oddaljenosti’

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je omogočal intrnet?

A

Hitrost širjenja informacij, dostop do podatkov, le klik z miško

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je macdonaldizacija?

A

Univerzalizacija in poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov in transnacionalnega načina vedenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj so primeri za mednarodni trgovski sporazum?

A
  • Skupen trg EU,
  • NAFTA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je elektronska ekonomija?

A

Upravljanje s kapitalom po svetu s klikom miške.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Katere temelje spodkopava globalno delujoče gospodarstvo?

A

Temelje nacionalne ekonomije in nacionalnih držav

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Na kaj vplivajo globalna podjetja?

A

Ne vplivajo samo na gospodarstvo držav, temveč celotno družbo (delovna mesta, plačilo davkov …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako Bauman, Beck in Močnik imenujejo države?

A
  • Bauman: šibke države
  • Beck: minimalne države
  • Močnik: subsidirane države
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj velja za trenutno stanje “demokracije”?

A

Velja Bourguignonova ugotovitev, da vlade ne upravljajo držav, temveč svet vodijo in upravljajo korporacije oz. nekaj ljudi, ki opravljajo svoje posle in transakcije, ki jih vlade ne morejo nadzorovati.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši izvor transnacionalnih podjetji (korporacij) (Beck, 2013).

A
  1. Delovna mesta lahko izvažajo tja kjer so stroški in obveznosti čim nižje
  2. Produkte in storitve lahko proizvajajo na različnih koncih sveta
  3. Lahko izigravajo nacionalne države – iščejo najcenejše mesto, pogajajo za pomoč – če ne kaznujejo z odrekanjem delovnih mest itd.
  4. Kraj investiranja ločijo od kraja produkcije, tega od kraja plačila davka in kraja prebivanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj povzroči padec komunizma/socializma v V Evropi?

A

Širjenje kapitalistične ureditve => ‘šok terapija’ prehoda (Madžarska, Rusija…) vs. počasen prehod (Slovenija – še ni končan, Kitajska)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Stiglitz pravi, da globalizacij zbuja 5 dvomov. Katerih?

A
  1. Gl. poteka po nepravičnih pravilih, s katerimi pridobivajo ind. razvite države
  2. Gl. promovira predvsem materializem in materialne vrednote in zanemarja druge kot npr. skrb za okolje
  3. Gl. zmanjšuje suverenost držav v razvoju in jim onemogoča samostojno sprejemanje odločitev – spodkopava demokracijo
  4. Nekatere države so zaradi gl. v slabšem položaju
  5. Gl. vsiljuje ameriški ekonomski, kulturni sistem
19
Q

Ali obstaja le ena oblika kapitalističnega sistema?

A

Nekateri avtorji pravijo, da obstaja več različic – Skandinavski vs. Anglo-Ameriški model

20
Q

Katere so slabe strani globalizacije?

A
  • Povečana soodvisnot celega sveta (finančna kriza, pandemska (prašičja) gripa leta 2009 virus H1N1)
  • Novodobni kolonializem (finančni vzvodi & politika po interesu Z sveta => Povečanje razlik med ind. razvitimi in nerazvitimi državami)
21
Q

Kaj pravi Stiglitz glede pomoči globalizacije državam?

A

Stiglitz pravi, da tudi tam, kjer je globalizacija pomagala državam, ni pomagala večini ljudi, temveč le zgornjemu sloju – bogati bogatejši, revni težko ohranjajo svoj položaj.

22
Q

Kaj je GDP?

A

Gross domestic product (ne meri prihodkov ustvarjenih v tujini)

23
Q

Kaj je GNI per capital?

A

Gross national income = povprečna kupna moč na prebivalca

24
Q

Opiši ginijev koeficient.

A
  • Je najpogosteje uporabljen koeficient za merjenje neenakosti.
  • Vrednosti med 0 (popolna enakost) in 1 (popolna neenakost - ko ima ena oseba vse prihodke)
25
Q

Kaj so omejitve/težave ginijevga koeficienta?

A
  • Prikazuje relativne in ne absolutne razmere (enaki v revščini)
    – lahko se osredotoči le na dohodkovno enakost in zanemari druge oblike kapitala
    – nanj lahko vplivajo demografski dejavniki (baby boom, staranje prebivalstva = mladi, starejši imajo manj dohodkov kot akitivno prebivalstvo)
    – ne zajema sive ekonomije in lastne oskrbe (razlike so lahko še večje ali manjše)
    – kljub nizkemu G, so lahko še vedno notranje razlike v dohodkih
26
Q

V katere 3 skupine glede na razvoj ekonomije svetovna banka deli države?

A
  1. Države z nizkimi prihodki = $995 or less;
  2. Srednjimi prihodki = 996 $ – 12.195 $
    - Nizki srednji prihodki = 996 $ – 3.945 $
    - Višji srednji prihodki = 3.946 $ – 12.195 $
  3. Visokimi prihodki = več kot 12,196 $
27
Q

Katere so države z visokim dohodkom?

A
  • Prve v industrializaciji v preteklosti
  • ZDA, Kanada kasneje + Japonska v 1960-1970 ih, Singapur, Hong Kong, Tajvan v 90ih
  • 15 % svetovnega prebivalstva
  • 79 % svetovnega bogastva
28
Q

Katere so države z srednjim dohodkom?

A
  • Vzhodna, JV Azija, ‘’naftne’’ države Bližnjega Vzhoda, Mehika, Kuba, J Amerika in nekdanje komunistične države
  • 45 % prebivalstva vs. 18 % bogastva
  • Kitajska 1,3 M ljudi, gospodarska rast – 1,100 $ na leto kar je nad mejo za spodnji razred (766 $/leto)
29
Q

Katere so države z nizkim dohodkom?

A
  • Podsaharska Afrika, Vietnam, Kambodža,, Gruzija, Nikaragva, Haiti…
  • Predvsem kmetijstvo, se šele industrializirajo
  • 40% svetovnega prebivalstva, 3 % svetovnega bogastva
  • Visoka rodnost – rast prebivalstva (delovna sila v kmetijstvu –več otrok/ šolanje otrok)
30
Q

V čem se življenje v državah v teh 3 skupinah razlikuje?

A
  • Zdravstveni sistem – dostop do pitne vode, hrane,
  • Problem epidemij (malarija, Aids – JAR 21.5%, HIV+ : posledice; od 26 Milj, ljudi HIV+ jih je 95 % v deželah v razvoju)
  • Umiranje zaradi v 1. kategoriji povsem ozdravljivih bolezni (ošpice)
  • V podsaharski Afriki je večja verjetnost, da bo otrok umrl pred strastjo 5 let, kot pa vstopil v OŠ
31
Q

Opiši lakoto, pomankanje vode.

A
  • 830 milijonov ljudi je vsak dan lačnih (manj kot 1,800 Cal/dan)
  • Vsako leto zaradi lakote umre 12 milj.otrok
  • Toliko kot v ZDA porabijo za hrano za hišne živali (13 Milijard $) bi rešilo večino svetovne lakote
32
Q

Posledica česa je lakota?

A

Posledica naravnih & družbenih dejavnikov

33
Q

Opiši izobrazbo, pismenost.

A
  • Le izobrazba omogoča preboj iz revščine in ekonomski razvoj
  • V državah z visokimi dohodki so skoraj vsi otroci v OŠ, v deželah s srednjim dohodkom 71%, v deželah z nizkim dohodkom 51 %.
  • V deželah z nizkim dohodkom je 1/3 moških in ½ žensk nepismenih
34
Q

Kakšen je pomen izobrazbe?

A
  • Omogoča gosp. razvoj (izobražena delovna sila, delo z dodano vrednostjo)
  • Izobrazba pomeni preboj iz kroga revščine
  • Izobraženi imajo manjše število otrok
35
Q

Opiši tehnološki razvoj držav.

A

Tu so 3 skupine držav:
- Tehnološki inovatorji (15% svetovnega prebivalstva, skoraj vse inovacije nastanejo v teh državah)
- Tehnološki prilagojevalci (uporabljajo tehnologije razvite drugje – jih uporabijo za proizvodnjo – 50 % prebivalstva)
- Tehnološko odmaknjene države (niti ne razvijajo, niti ne uporabljajo razvitih tehnologij – 35 % svetovnega prebivalstva)

36
Q

Kako je bilo z dvigom izobrazbene ravni pri nas?

A
  • Uvedena splošna šolska obveznost za vse otroke od 6. do 12. leta ne glede na stan in spol – vendar je večina otrok ostala izven šolskega sistema.
  • Šolanje je bilo omogočeno za otroke bogatejših kmetov ali tiste, ki so imeli socialno močnejše sorodnike.
  • Značilne so bile velike družine, saj se je za delo na kmetiji potrebovalo delovne roke. Otroci v teh družinah, so bili v slabem položaju in le redki so bili deležni določenih privilegijev (šolanje, dedovanje kmetije itd.)=> revščina prisilila starše, da so pošiljali otroke na delo v tovarne:
    • Ti otroci so ostajali brez šolskega pouka oz. so redno šolo obiskovali le pozimi, poleti pa so prihajali le v nedeljsko šolo ali še to ne.
37
Q

Teorije razvoja družbe (po Giddensu).

A
  1. K trgu naravnane teorije:
    - Prosti trg, brez nadzora države, naj bi omogočal ekonomski razvoj
    - Vlade naj ne bi narekovale kaj proizvajati, koliko ja bodo delavci plačani, koliko naj kaj stane…
    - Neoliberalizem – zmanjševanje državnih omejitev, proste svetovna trgovina – brez omejitev, brez določitve minimalne plače, okoljskih omejitev itd.
38
Q

Opiši teorije odvisnosti in teorije svetovnega sistema.

A
  • Wallerstein
  • Neenakosti ustvarjajo bogate države, multinacionalne korporacije,
  • Globalni kapitalizem vodi v izkoriščanje in revščino
  • Začetek v kolonializmu (politično ekonomsko izkoriščanje/premoč močnejših nad šibkejšimi)
  • Ključne naj bi bile mednarodne instutucje (IMF; Svetovna banka)
  • Omogočajo uspeh le redkim (politikom, elitam) in tujim – večino pa vodijo v podložniško razmerje (izkoriščanje delavcev v rudnikih, tovarnah…)
  • Če ljudje izvolijo politike, ki temu nasprotujejo, sledi ukrepanje (lahko tudi vojaško – Gvatemala, Chile) – Hugo Chavez v OZN
  • Ekonomske elite v revnih deželah uporabljajo represivne organe za ohranitev nadzora nad ljudmi!
39
Q

Opiši teorijo kjer ima osrednjo nalogo država.

A
  • Država lahko/mora igrati osrednjo vlogo v družbi
  • Predvsem v V Aziji:
    Vlade agresivno reagirale za zagotovitev politične stabilnosti-ohranjanje nizke cene dela
    Vlade usmerjale ekonomski razvoj
    Vlade izvajale socialne programe (npr. zagotovitev stanovanja v Hong Kongu, Singapur)
40
Q

Kaj so nomadske dejavnosti?

A

Pospešujejo tokove denarja med različnimi teritorij (npr. globalno podjetje, investicijski sklad…)

41
Q

Kaj so sedentarne dejavnosti?

A

Potekajo na enem samem teritoriju (npr. taksist,kmetovalec…)

42
Q

Zakaj število ljudi raste?

A

Napredek v kmetijski proizvodnji in industrializacija=> boljša prehranjenost, razvoj transporta, razvoj medicine, dvig standarda…

43
Q

Kaj je maltus?

A

Navaja da je rast prebivalstva eksponentna, proizvodnja hrane pa je odvisna od omejenih virov – rast prebivalstva je tako večja kot proizvodnja hrane - lakota

44
Q

Katere 3 faze rasti prebivalstva skozi zgodovino definira Thomas?

A
  • Prva faza: nizka rast prebivalstva, smrtnost/rodnost na približno enakem nivoju
  • Druga faza: regionalne razlike, smrtnost upade, rodnost visoka – sledi rast prebivalstva (začetek 19. stol ZDA in Evropa)
  • Tretja faza: industrijski razvoj, rodnost upade in rast prebivalstva je ponovno stabilna

Sociologija (8 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions