Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

ZGODOVINA > NEEVROPSKA ZGODOVINA > Flashcards

NEEVROPSKA ZGODOVINA Flashcards

neevropska zgodovina

1
Q

Dve zmoti, ki so imeli ljudje 14-15 st.?

A

-Zemlja je ravna plošča
-Zemlja je središče vesolja (geocentrični sistem).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zakaj so bili Portugalci v prednosti kar se tiče osvajanj?

A

-Bližina atlantskega prostora
-močne trgovske poti (tukaj so prej bili že arabski trgovci
-severno- afriška pristanišča so lahko dostopna),
-državne tvorbe v Afriki (močna kraljestva v podsaharski Afriki- Saharski + podsaharski prostor in Etiopija).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj pa zahodne obale afrike?

A

zahodni strani Afrike so otočja, kamor so prihajali raziskovalci. Niso si še upali pristati na obali.
Zahodna obala pa je imela tudi afriško oblast
Mali (vrhunec doseže v 14. stoletju), vodi Malija Tuaregi. Veliko poselitve je v Sahelu; rodoviten pas pod Saharo. Ob afriških obalah je veliko pristanišč, vzhodne obale nadzorujejo Arabci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Zakaj so Arabci na vzhodni obali?

A

Ker je vzhodna Afrika bližje indijski podcelini. Arabci so z Indijo imeli stare trgovske poti. Na jug Arabskega polotoka in na vzhod Afrike pa so pred začetkom novega veka že pristajale kitajske ladje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

HENRIK POMORŠČAK 1

A

prvi polovici 15. stoletja
ustanovil pa je prvo evropsko specialno pomorsko šolo,Sestavni del te šole je bila tudi ladjedelniška delavnica (izdelali nov tip ladje karavelo ) ima več jamborov
Prej so Evropejci poznali le galeje (eno jadro in veslači) in enojabornice.
Portugalci so načrte karavel varovali.
Slepo jadro na premcui-> več moči

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

HENRIK POMORŠČAK Dosežki

A

Portugalci dosegli otok Madeira (dans POR)
Kanarski otoki (danes Španija),
Azori (danes Portugalska
zadnje pa so osvojili Zelenortske otoke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Portugalska strategija osvajanja ozemelj?

A

najprej osvojiti otočja, šele kasneje obalo
Gvinejski zaliv in obala je predstavljala »odskočno desko« Portugalcem za nadaljnje raziskovanje in osvajanje.
Portugalci ugotovijo, da so obale primernejše za poselitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

ALVISE CADAMOSTO

A

Benečan v portugalski službi, umre 1480
član dveh odprav,
prva je obsegala obplutje že osvojenih in poznanih otočij (pristanejo pri ustjih rek Senegal in Gambija
Druga odprava pa je bila na otočje Bissagos (gvineja)
karta smeri plovbe
1456 prva ekspedicija do kapeverdskih otokov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

BRATOLOMEO DIAZ DE NOVAES

A

osebni cilj je bil obpluti afriško celino, umre 1500
1488 doseže najjužnejšo afriško točko; Viharni rt/ Rt dobre nade
1497 on in Vasco plujeta do Rta Verde in Zlate obale
smrt Diaza Rt dobre nade postane prvo portugalsko pristanišče/ oporišče (napredek do Indije) pomorska blokada, prečkal samo s portugalskim dovoljejem
portugalski dvor financira odprave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kdo financira portugalske odprave?

A

portugalski dvor
pomanjkanje dokazov–> Portugalci začeli ustanavljati naselbine na afriških obalah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

CILJ PORTUGALCEV

A

po vzhodni poti priti do Indije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

VASCO DA GAMA 1afrika

A

prvi Portugalec pluje mimo rta dobre nade
vzhodni afriški obali pluje vse do ekvatorja (1497; vendar so v tem času na vzhodni obali glavni Arabci
spopasti z muslimanskimi nasprotniki
Da Gama ustanavlja pristanišča
Mozambik je druga portugalska kolonija
madagaskar jih ne zanima

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

DOGOVOR MED ŠPANCI Kraljevini Aragon in Kastilija

A

razdelitev neevropskega sveta z dogovorom leta 1494
Afrika je bila sprva portugalska
Španci lahko potujejo preko Rta dobre nade, Portugalci pa se lahko ustavijo v španskih pristaniščih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

DOGOVOR ARAGON KASTILIJA 2

A

Do 16. stoletja se zgodi portugalska urbanizacija zahodnih in vzhodnih afriških obal
Portugalci imajo monopolni odnos, ostali mogli spraševati za dovoljenja
monopolni odnos je oviral druge, ampak Angležev in Nizozemcev ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

PAPEŽ 16.ST.cerkve nizozemci angleži

A

Angleži kot anglikanska Cerkev in Nizozemci kot kalvinisti ne priznavajo papeža, zato jih ob kršitvah portugalsko- španskega dogovora ne grozi izobčenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

VASCO DA GAMA= marEC1498?

A

v Malindi najde »pilota« ladje, ki ga bo peljal do Indije. Postane prvi Evropejec, ki se izkrca na Indijski podcelini (20.5.1498)
portretu je upodobljen z dolgo palico, kar nakazuje, da je bil plemič- natančneje bil je podkralj na Indijski podcelini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kje pristane Vasco da Gamain kaj vrne??

A

-Kilakutu,
-pogaja z oblastjo z muslimanskim sultanom, ki ni navdušen nad Evropejci.
-Gama se na Portugalsko vrne z zlatom, začimbami in tkaninami
-Ustvari prvo pomorsko pot do Indije, ki so jo poznali Evropejci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

DA GAMA PONOVNO V INDIJI?

A

1502 in 1503 gre Da Gama ponovno v Indijo,močnim portugalskim ladjevjem. Domačini ne pristanejo na portugalsko oblast, zato se Da Gama odzove z nasiljem. Evropejci so mnenja, da lahko vse dosežeš le s silo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

ALPHONS D′ALBUQUERQUE s kom sodeluje kaj ustanovi?

A

-sodelovanje z Da Gamo. Skupaj ustanovita strateško portugalsko utrdbo Cochin, na JZ obali Indije
-Po smrti Alphonsa, Vasco postane podkralj Indije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je Indija portugalski?

A

Indije je bila kraljevina, oziroma podkraljevina Portugalske. Ker portugalski kralj ni mogel obvladovati vsega ozemlja, je v Indijo postavil državnega namestnika, vice kralja. Tak sistem si je ustvarila Portugalska. Portugalci si že v 16. stoletju ustvarijo vzorec uprave kolonij (vsaka kolonialna sila je imela svoj vzorec delovanja).
Sočasno z Indijo pa so Portugalci ustvarjali strateške točke na Arabskem polotoku. Te točke pa priključijo k podkraljestvu Indija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

ALPHONS D′ALBUQUERQUE ZAČETKI
5

A
  1. rojen pri Lizboni
  2. Začetek kariere v Afriki, kjer se spopada z muslimani 10 let, pridobi tudi nekatere upravne funkcije.
  3. Leta 1503 pluje mimo V afriških obal do Perzijskega zaliva, vendar ga od tam premestijo v Indijo in Arabijo
  4. Perzijskem zalivu zasede otok Hormuz, tamkajšnjega vladarja prisili v sprejetje portugalske oblasti
  5. Leta 1509 pluje z da Gamo v Indijo, kjer po smrti Francesca Almeda postane indijski podkralj.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Albuquerque 1511?

A

odpluje v Malajo in osvoji pristanišče Malaka (malo severneje od današnjega Singapurja). Malajska ožina ti privarčuje veliko plovbe. Nad njo so zdaj imeli nadzor Portugalci, poleg tega so imeli nadzor nad plovbami če dalje na vzhod. Imeli so prednost pred ostalimi evropskimi trgovci in celo Kitajci. Jug Malajskega polotoka postane ena najpomembnejših točk na svetu, tudi po prihodu Nizozemcev in Angležev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

D′Albuquerque 1515?

A

umre na morju 1515, pred smrtjo pa naredi pomembno odločitev in pošlje odpravo 16-ih ladij še vzhodneje, vse do Začimbnih otokov. Malajski sultanat nima dovolj moči, da bi ustavil Portugalce na njihovi poti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kitajske obale prodor protugalcev?

A

Nekaj let po smrti D′Albuquerqueja se zgodi prodor Portugalcev na kitajske obale. S tem pridejo v Mingovski imperij. Kitajci jim prepovejo pristajanje na kitajskih obalah, z izjemo pristanišča, ki si ga lahko ustvarijo kot postojanko. Portugalci ustvarijo pristanišče Makao.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

1540 Portugalci?

A

Japonska pristanejo ->
direktni dobavitelji strelnega orožja iz Kitajske
ustvari vez med njimi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Območje od Malaje do Malukov do 17. stoletja

A

za Portugalce postane »profitni raj na Zemlji«. Med Španijo in Portugalsko pa še vedno velja dogovor, do kam lahko osvajajo. Ker pa Nizozemcev papeška pogodba ne veže (so kalvinisti) kasneje pridejo na portugalsko kolonialno ozemlje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Portugalski uspehi?1580-600

A
  • Sredina 16. stoletja-Obale Kitajske in Japonske
    1. polovica 16. stoletja Otočja Mariani, Solomonski otoki
  • Leta 1580 Nova španska oblast začne zavirati portugalsko delovanje.
  • Po 1600 Nizozemci začnejo izrinjati Portugalce iz Daljnega vzhoda.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Portugalska dinastijain španci?

A

Španci zavirajo oblast, saj portugalska dinastija Avis izumre, ker niso imeli moškega potomca. Portugalski kralj Filip II. pa v zvezi kolonij in kolonialnega imperija ne naredi nič, saj se vojskuje z Nizozemci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Globalizacija portugalske?

A

Portugalci so izgradili trgovski imperij na monopolni bazi. Povezovali so prostor od Brazilije, preko afriških obal do Japonske. Zaradi toka surovin in dobrin se to šteje za prvo globalizacijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

KARIBI, SREDNJA in JUŽNA AMERIKA ljudje?

A
  • Krištof Kolumb Iskanje zahodne pomorske poti do Indije.
  • Vasco Balboa Prvi Španec, ki odkrije Tihi ocean.
  • Hernando Cortes Osvojitev ozemlja današnje Mehike; največji španski podvig do tedaj na kopnem.
  • Ferdinand Magellan Podre vse ugotovitve o Zemlji (dokaže, da ni ravna ploskev).
  • Francisco Pizarro Osvoji inkovski imperij.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

KRIŠTOF KOLUMB 1?

A
  • najti zahodno pot do Indije pred Portugalci
  • verjeti v Kolumbov cilj in možen padec Grenade bi vse to omogočil
  • rodi genova, službuje v španiji
  • za sredstva obrne na takratna monarha Izabelo in Ferdinanda (žena sama financira)
  • pred odhodom sklenjena pogodba (finance, podkralj)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kolumbova odprava?

A
  • tri ladje
  • velika karavela Santa Maria
  • Prvi postanek Madeira
  • Kolumb vrne postane podkralj
  • 16.st por dosežeje labrador
  • mnogi zavračajo njegovo pot
  • iz Novega sveta oz Indije ni prinesel nobenih začimb in dragih kamnov
  • Kolumb močno prepričan v svoja odkritja, prebivalce celo poimenuje Los Indos
  • Današnjo Indijo imenujejo Vzhodna Indija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Amerigo Vespuci ?

A

Po njem imenuje amerika zapiše nemški kartograf.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj ti Španci ustanovijo hispanoli?

A
  • podkraljevino Castillo Nuevo, na otoku Hispanola s prestolnico Santo Domenico- izgradnja leta 1510.
  • Temelji uprave novega sveta so v španskih rokah
  • Prestolnica ostane na otoku, dokler na kopnem ne zgradijo Ciudada de Mexico (ruševine)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

HERNADO CORTES

A
  • osvajalec azteškega imperija, ki se je nahajal na ozemlju današnje Mehike
  • ideja, da bo podredil Azteke, kar mu tudi uspe med leti 1519 in 1522
  • četo 220-ih vojakov, vendar pa so kljub malemu številu uspeli podrediti Azteke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

KAko so podredili/premagali azteke?

A
  • prednost konjev in oboroženih konjenikov
  • strelno orožje (topovi), bili so bolj zavarovani (oklepi) in organizirani
  • Cortes se poveže še z okoliškimi podrejenimi plemeni.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Osvojitve Cortes.

A
  • umeten nasip do azteške prestolnice
  • Mesto ob osvojitvi zravnajo do tal španski kralj Karel pa Cortesu odobri gradnjo novega mesta eu način
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

VASCO BALBOA

A

staroselskih pripovedovanj izve za veliko morje (Tihi ocean) blizu Paname. Odkrije novo morje, ki seveda omogoča plovbo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

FERDINAND MAGELLAN opis

A
  • portugalec, vodil eno izmed ladij na vzhod v službi Alberquerqueja
  • Portugalci ga v službo ne sprejmejo, zato gre v Španijo
  • hoče zapluti čez novi ocean
  • 1519 poznajo, da na severu je hladno
  • Odprava šteje 6 ladij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kako poteka Magellanova pot 1519-22

A
  • September 1519 Odplutje iz Španije, na poti do Amerike so imeli več postojank.
  • December 1519 Priplujejo do izliva Januarske reke/ Rio de Jainero. Kmalu zatem pa še do Buenos Airesa/ Dober zrak.
  • Oktober 1520 Pridejo do Patagonije in Ognjene zemlje (Argentina), kjer je podnebje hladno za razliko od Brazilije.
  • November 1520 Pridejo do preliva po katerem plujejo 5 tednov in priplujejo do Pacifika; odkrita je največja vodna površina na Zemlji.
  • Marec 1522 Pristane na Filipinih, kjer se spusti v spor s staroselci in tam umre.
  • Kasneje 1522 Njegova odprava se preko Malajske ožine vrne nazaj v Španijo.
  • ZEMLJA NI RAVNA DOKAŽE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

FRANCISCO PIZZARO

A
  • španski konkvistador, ki ga žene grabežljivost in želja po bogastvu
  • 3 brate/ polbrate- vsi pa se spustijo v spor z družino Almagro, smrtne žrtve
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Inkovski imperij opiši osnovne lastnosti

A
  • ogromno inkovsko ozemlje, ki se je raztezalo preko 2000 km zahodnih južnoameriških obal
  • Inki so bili civilizacija, kjer je vladar predstavljal boga
  • Številk ne poznajo imajo pa svojo upravo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Španci do leta 1528v južni ameriki?2

A

*poznajo le ozemlje današnje Kolumbije, vendar gre Pizzaro še južneje
*Pizarro pride vse do Quito-> politični center inkov in Cacacona-> cerkveni center inkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Pizzaro s svojimi 180-imi vojaki?

A
  • zajame takratnega vladarja in to ugrabitev izrabi za politično podreditev Inkov
  • Ustanovi Lima
  • nasprotnik Diego de Almagra pa je bil poslan v Čile.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Španija do 1600

A
  • Florido, celotno Srednjo Ameriko + otoke, severni del Južne Amerike in zahodne obale Južne Amerike
  • Po 1600 ne pride več do nekih velikih osvajan
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Ozemlja in situacija srednja in južna amerika?

A
  • Mehika in Antili Podkraljestvo Nova Španija s prestolnico Santa Domingo in kasneje Ciudad de Mexico
  • Peru Podkraljestvo Nova Kastilja s prestolnico Lima
  • Kolumbija Podkraljestvo Nova Grenada s prestolnico Santa Fe de Bogota
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Kaj razvijajo španci/industrija?

A
  • plantažne ekonomije, kmetijstva in živinoreje, rudarstva
  • urbano življenje, slab šolski sistem- ustanovitev veliko univerz
  • etničnih razlik in mešanja kultur. Začetki pokristjanjevanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Atlantski zlati trikotnik?

A

Španija (16. stoletje), Nizozemska (prelom iz 16. v 17. stoletje) in Portugalska (15. stoletje) sestavljajo atlantski zlati trikotnik- nadzirali so trgovino na Atlantiku.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Nizozemski dosežki meščanstvo in izkušnje 2 ?

A
  • meščanstvo (večina) in plemiči (manjšina) se borijo za vpliv na portugalskem kolonialnem ozemlju
  • nabirali bogate izkušnje(kradli informacije) v španskih in portugalskih službah, kot člani posadke ali pa so uradovali v njihovih mestih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Nizozemci in upad portugalcev?

A
  • -Portugalska kolonialna moč začne upadati po 1580, zaradi personalne unije s Španijo in grabežljivosti najvišjih uradnikov s podkralji na čelu
  • -Holandski kapital se pripravlja na samostojen začetek kolonialnih nastopov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Nizozemci so želeli vložiti kapital portugalci?

A
  • -Prva samostojna nizozemska ladijska odprava je med 1595 in 1596 proti Malukom (začimbni otoki
  • Portugalci so previdni, vendar pa gredo Nizozemci okoli Rta dobre nade. Začnejo se zmage proti portugalskim ladjam (prve osvojitve).
  • vse to lahko, ker so kalvinisti
  • Osvajajo obale otokov in si ustvarjajo oporišča
  • Monopol nad začimbami
  • portugalske kolonije začnejo rušiti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

NIZOZEMSKA VZHODNA INDIJA in NIZOZEMSKA VZHODNOINDIJSKA DRUŽBA? POGOSTO

A
  • Družbeni sloj, ki vlaga kapital v skupno korist- na koncu delitev profita
  • Potrebno je bilo izpolnjevati fizične pogoje= prostor in smer, kjer bi se dobilo blago
  • Profit se bo razdelil samo med člane družbe, poleg meščanstva se priključi veliko plemičev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

niz 1602= ustanovitev VZHODNOINDIJSKE PRIVILIGIRANE DRUŽBE

A
  • družba z zaščito državnega upravnika še niti ne samostojnih nizozemskih provinc
  • Ustanovijo jo zasebniki, ki dobijo državno zaščito. To je pomenilo zaščito poslovanja- država bo kreditirala to (ni bila lastnica družbe
  • Država se v delovanje družbe ni mešala, družba je bila zasebna, imela pa je državno garancijo
  • člani družbe za vse odgovorni
  • Vložitev kapitala v obliki delnic
  • ni podkraljev, obstajajo samo guvernerji/ državni uradniki.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Španska krona in nizozemci 1619? 3

A
  • ne želi ščititi nizozemskih interesov
  • gredo Nizozemci do Džakarte (otok Java) in jo leta 1619 osvojijo
  • Nizozemci ustvarijo imperij s prestolnico in upravo v manj kot dveh desetletjih.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Nizozemci in angleži?3

A
  • Nizozemci zasedajo le najnujnejše kopno, pristanišča rastejo
  • v Indijo pride konkurenca- Angleži. Stanje je sprva vzdržno, vendar se kmalu pojavijo spopadi in nemiri
  • Nizozemci hočejo monopol, angleži zamerijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

1623 kaj se zgodi VB in niz?

A
  • pokol angleških trgovcev, ki zbirajo nizozemske informacije
  • VB in Nizozemsko potekajo 3 kolonialne vojne- vojne za kolonialne koristi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Katera je naslednja Nizozemska faza (por)?2

A
  • Indija in izpodrivanje Portugalcev
  • tik ob Portugalski postojanki so osvojili mesto in tam zgradili svojo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

17.st zrušitev portugalskega sveta?

A
  • veliko večino osvojijo Nizozemci
  • Nizozemci si do leta 1666 podredijo celotno območje od Perzijskega zaliva do Indijske podceline
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Kitajska japonska in nizozemci?

A
  • dovoljenje pristajati samo Nizozemci japonska
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Stanje nizozemcev in središča/mesta kaj imajo osvojen v last?

A

Amsterdam v Evropi in Batavia (od Perzijskega zaliva do Indije). Nizozemci osvojijo še Indonezijo (MalakAa), Maluki (Tidore, Amboia), Japonska (Tajvan, Dešima, Nagasaki).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

VRHUNCI NIZOZEMSKEGA RAZISKOVANJA osebe?

A
  • VAN DIENEN= bil je guverner, razmišljal je tudi o raziskovanju
  • ABEL TASMAN (1603- 1659)= prvi nizozemski guverner vzhodne Indije. Financiral je odprave, za odprave pa je imel na voljo najboljpo tehniko. Bil je prvi, ki je prišel do Avstralije (Tasmanija prvi)Tasman službuje v vzhodnoindijski družbi do leta 1653.JACOB ROGGEVEEN= na plovbi proti Avstraliji, leta 1722 odkrije velikonočni otok in še več danes znanih pacifiških otočij. Obnovil je Tasmanovo pot. **Treba pa je poudariti, da se družba ni vmešavala in zanimala za poslovanje s Pacifikom. **
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

UPADANJE NIZOZEMSKE KOLONIALNE MOČI?

A
  • manj profita,
  • izkoriščanje kmetov
    *predelava surovina-> izdelek
  • po 18 st dobiček spremeni v izgubo
  • oblast odpove državno kritje dolgov
  • Nizozemci prvi ustanovijo centralno banko
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Kaj pa po 18 st nizozemciin vzhod?
2

A
  • Moč in vpliv v arhipelagih (tukaj še večajo svoje ozemlje v 19. stoletju)
  • pravice na Japonskem.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

ANGLEŠKA PRISOTNOST V AZIJI in NA PACIFIKU (zgodnja faza)?

A
  • Rast moči britanske mornarice v elizabetinski dobi
  • pomorske bitke med španskim kraljem Filipom II. in angleško kraljico Elizabeto I. angleški cilj ni vmešavanje v kolonialno »sceno« Daljnega Vzhoda. Država ne nastopa z odpravami, le s posamezniki, ki delujejo proti državnim nasprotnikom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

FRANCIS DRAKE (pirat njenega veličanstva

A
  • drugi človek, za Magellanom, ki je obplul svet
  • pot je bila ista kot Magellanova, le da odpotuje iz VB
  • Pride do Kalifornije in od tam naprej čez Pacifik. Filipini, sledi Java in do Rta dobre nade
  • odprava traja od 1577 do 1580.
  • Drake je bil pirat, ki je delal v lastno korist, ne pa državno
  • Drake ne osvaja, to delajo člani družine Hawkings
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

DRUŽINA HAWKINGS (John- Richard- William?

A
  • pristajanje v Severni in Južni Ameriki, tudi ob afriških obalah
  • Vzhodne obale Severne Amerike osvoji družina Hawkings, ki tam ustanavlja tudi kolonije- te ne delujejo, hiter propad
  • začetek angležev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

1600= ustanovljena je angleška vzhodnoindijska družba kaj sledi ?

A
  • družba postane temelj nadaljnjega angleškega prodiranja v Azijo
  • Hiter prodor v trgovino z dišavami, po pokolu v Amboini 1623
  • zaradi sovražnosti z Nizozemci izgubijo dostop
  • Angleži pa takoj niso sposobni ustvarjati svoje mreže kolonij in postojank.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

ANGLEŠKA PRISoTONOST V AZIJI
17 in 18 st?

A
  • pridobitve številnih oporišč v 17. stoletju in osvajanja v 18. stoletju)
  • glavni cilj je Indija
  • Do okoli 1700 vzpostavijo osnovne postojanke: Madras, Bomabj (Mumbaj), Kalkuta (ob ustju reke Ganges).
    * ŠE NI OSVAJANJ
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

NOTRANJE OZEMLJEin francozi
indija?

A
  • francozi prvi notranjost 18.st.
  • Francozi začnejo izrivati Angleže iz postojank/ mest. do takrat (sredina 18. stoletja) Angleži nimajo nič
  • Francozi in Angleži na Indijski podcelini potem poteka vojna
  • zmagajo Angleži in iz Indije 1757 izženejo Francoze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

ANGLEŠKA POT DO NADVLADE VZHODNE INDIJE

A
  • začeli z Bengalijo, ustvarijo dober in velik sistem oporišč
  • procesom širjenja ozemlja na podcelini sami
  • širjenje izvaja angleška Vzhodnoindijska družba
  • Družba postane največje evropsko »podjetje« v Indiji in nasploh v svetu
  • Angleži začnejo z osvajanjem na vzhodu Indije, osvojijo SV in gredo do vzhodnih obal
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

ROBERT CLIVE

A
  • guverner in tvorec izjemnega napredovanja na območju Indije
  • Zadolžen je za premoč Vzhodnoindijske družbe (angleške),
  • Družba ima podporo angleškega dvora, od poznega 17. stoletja
  • Mornarica je globalno najmočnejša- Royal Navy.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

Angleški sistem vladanja?

A
  • (sultan- islam, maharadža- hinduizem)
  • ekonomskega podrejanja in princip vladanja
  • ko si ekonomsko podrediš vladarja in državo, na Indijski podcelini je šlo za Mongulski in Maratski imperij, sladi samo še tvoja nadvlada. vojaška podreditev- religija- ekonomija 1757- konec 19.st.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

DALJNOVZHODNA AZIJA18-19.st.

A
  • Nizozemci edini dovoljenje pluti mimo KIT in JAP
  • Angležev do 18. stoletja praktično ni., šele v 19.st. Honk Kong
  • angleži 1796 pa osvojijo nizozemsko pristaniške Malaka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

ANGLEŽI NA PACIFIKU

A
  • v 16. stoletju, angleški pomorščak (Francis Drake
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

WILLIAM DAMPIER (1652- 1715)

A
  • sin francoskih kalvinistov, ki so prebegnili v Anglijo.
  • najame za delo, ki je vključevalo zbiranje informacij (najprej v Atlantiku).
  • dvakratno obplutje sveta Vodi odprave (prelom 17. v 18. stoletje), iz zahoda pride do Avstralije in otoka Timor
  • Angleži niso imeli informacijskih odprav vse do zdaj. Območje današnje Nove Gvineje poimenujejo Nova Britanija
  • eni izmed prvih odprav na Pacifik (leta 1703
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

JAMES COOK?

A
  • 1799; smrt v boju z domačini na otoku
  • trikrat obplul svet, vendar se je samo dvakrat srečno vrnilod 18. stoletja dalje, na odprave pošiljali izšolane kapitane (pomorska šola).
  • koncu odprave svojemu nadrejenemu izročiti ladijski dnevnik
  • kariero začel v Severni Ameriki, kjer je kartiral kanal Svetega Lovrenca do velikih jezer
  • 1770 pa je s svojo odpravo prispel do Bottany Bay
  • Resolution se je imenovala Cookova ladja, ki pa je imela samo dva jambora in bila je brez topov. Trijambornice ne obstajajo do začetka 19. stoletja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

FRANCIJA V AZIJI IN NA PACIFIKU

A

Francoski kolonialni začetki v 17. stoletju so se osredotočili na Afriko, v Indiji pa so se uveljavljali v drugi polovici stoletja, ko je Mongolski imperij omejeval osvajanja v notranjosti Indijske podceline do prve polovice 18. stoletja. Kolonialne postojanke so bile TOČKE, ne pa OZEMELJSKE ENOTE.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

1664 francoska Vzhodnoindijska družba?
kdo vlada

A

vladal Ludvik XIV., ki podpira ustanovitev družbe. Z ustanovitvijo pa se začne tekma z Nizozemci in Angleži

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

Prvi dve osvojeni mesti
francija-> Indija?

A
  • Pondicherry (vzhoda obala) in Chandemagar (v ustju reke Ganges
  • središči francoskega kolonialnega nastopanja v Indiji
  • začetku 18. stoletja pa začne mongulska oblast izgubljati imperialno moč.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

JOSEPH FRANCOIS DUPLEIX

A

vzhodnoind. družbo; 1741- 1754)= tvorec moči francoske vzhodnoindijske družbe na Indijski podcelini, Pondicherry eu načrti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

Dupleix

A
  • dokazoval francoske predpravice v Indiji
  • Bengalija je najmočnejša v času 7- letne vojne (1756- 1763).
  • Do 1740 potekajo manjši spopadi z Angleži za posamezne koristi in področja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

Francoske posesti indija?

A
  • dva večja kompleksa osvojenega ozemlja okoli Yanaona in Pondicheriya
  • Francozi so imeli območje monopolnega razvoja vse do Chandernagorja (ustje reke Ganges). Zaradi tega velikega monopolnega vpliva, se želijo Angleži znebiti Francozov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

Vzhodnoindijska družba (francoska sesutje?

A
  • sesuta v približno 4ih letih
  • Angleži so zmagovalci 7- letne vojne in kot zmagovalci lahko omejijo ozemlje poražencev
  • Francozi vpliv le v Pondicheriyu. Pojem francoska Indija ne obstaja več.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

ZAKLJUČEK FRANCOSKE ZGODBE V INDIJI?

A
  • -pridobivanju ekskluzivnih pravic do monopolne trgovine v posamičnih indijskih državah (to je možno le s podkupovanjem vladarjev).
  • -podreditvi vladarja pa si kolonialisti začnejo direktno podrejati manjše in večje dele ozemlja7- letni vojni pa jim večino ozemlja vzamejo Angleži
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

ZAČETEK 2. KOLONIALNEGA IMPERIJA lud 16

A
  • Ludvika XVI. Se Francozi začnejo kolonialno pobirati. V Aziji si začnejo postavljati nove postojanke
    *IDružba ne propade teži k odpravam
  • -Fr dobra mornarica ne more primerjati z royal navy
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

2 pol 18-st. Francozi in pacifik?

A
  • Francozi nimajo nič v Pacifiku, problem, ker se pojavijo angleži
79
Q

LOUIS ANTOINE de BOUGAINVILLE

A
  • prvi francoz, ki obpluje svet
  • 7 let vojna bori v kanadi
  • sodeluje pri nastanku kolonije Malvinas
  • 1766- 1769 vodi prvo francosko odpravo, ki je obplula svet
  • Z razlik od Cookove ladje ima njegova topove, njegov sosdobnik
80
Q

SEVERNA AMERIKA 15st

A
  • konec 15.st. živijo domača indogena plemena (ljudje pridejo sem preko Beringovega preliva)
  • 15-16.st. cca 500/1 mio prebivalcev
  • Vikingi prvi, ob obalah,
81
Q

John in Sebastian Cabot?

A
  • Prvi so v območje Severne Amerike z dvema odpravama prišli Angleži
  • Angleški dvor izda listino, kjer so jima financirali odpravo (takrat kralj Henrik VII.).
  • španci in Portugalci že imajo kolonije
  • Brata Cabot gresta na zahod, vendar gresta po najbolj severni poti (vedeli so že za Kolumbovo odkritje Novega sveta
  • Prideta do Novofunlandije veliko rib snega (Hen 8 ne zanima več)
82
Q

JACQUES CARTIER

A
  • vodi 3 francoske odprave na zahod (pred odpravami so skrbno pridobili informacije o odpravah bratov Cabot
  • Odkrijejo velik del sv obal
  • 1odprava-Otok Novofundlanski, obkroži celoten zaliv Sv. lovrenca pristane na kopnem in poroča
  • 2odprava- financira francoski dvor, po reki Sv. Lovrenca, naveže stike z domačini Quebec in Montreal.
  • 3odprava- francozi na to ozemlje pozabijo Fr težave v Evropi.
83
Q

Kralj Henrik IV. Bavarski ?

A
  • Obudi francoska raziskovanja na zahod
  • v 17.st. francozi že na kopnem velikih jezer
84
Q

Francija ustanovi družbo? severna.a.

A
  • Ime družbe Novel France, deluje po principu vzhodnoindijske
  • pozneje imenuje zahodno indijska za to družbo delujejo vsi franoski raziskovalci
85
Q

SAMUEL CHAMPLAIN (1567- 1635)=

A
  • Kalvinec
  • zaposli Novel France
  • Pride do Velikih jezer (označi za vodno pot do Azije)
  • Francozi gradijo ladje, s katerimi bodo preko Velikih jezer pluli dalje v notranjost celine.
  • Podkupijo domačine, izkoristijo spor med plemenoma KURONOV IN IROKEZOV, Fra in strelsko orožje prednost
  • simbol širjenja vpliva francoske družbe na SV
    *
86
Q

1608 Samuel

A
  • ustanovijo mesto Quebec kasneje še Montreal prvi dve francoski kolonialni naselbini
  • Celotni SV del Severne Amerike se zdaj imenuje Nova Francija
  • Champlain pošilja odprave v Velika jezera->intenzivne raziskave
87
Q

Kakšen interes ima družba na SV amerika Francija Samuel, podnebje domačini? 3

A
  • Neugodno površje in hladno podnebje- ni tropskih dobrin
  • stik z domačini
  • Jelene nato lovijo zaradi krzna in usnja (dobiček)
87
Q

JEAN NICOLETT

A
  • pride do obal Michiganskega jezera
  • ljudje iz Evrope z namenom stalne naselitve
  • Družba te sem pripelje in podeli zemljo (seveda tudi nekaj plačaš (fr kolonizacija 17.st.)
88
Q

JACQUES MARQUETTE

A
  • misijonaril po tem območju, bil je jezuit (prvi misijonarji pridejo že z Champlainom
  • misijonarje izrabijo za raziskovalci, saj si raziskovalci niso želeli priti sem nevarno
  • ustanavlja postojanke in pluje dol po reki Misisipi
89
Q

LOUIS JOLIET

A
  • sopotnik Marqueta
  • Marquete ugotovi, da se Misisipi izliva v Mehiški zaliv
  • Raziskave Hudsonovega zaliva ang in fra trčita skupaj
90
Q

RENE ROBERT CAVALIER DE LA SALLE

A
  • Gre iskat reko Ohio, pride tudi do Niagree
  • pluje po 3 izmed 5 jezer
  • zgradil ladjo (bister)
  • pride do Kentucky
  • 3 odprave (1Od vzhoda Velikih jezer do spodnjega toka reke Ohio.) (2Prepluje 4 Velika jezera in pride do obal ustja reke Misisipi) (3ob iskanju novih pritokov in kopenskih povezav Misisipija ga umorijo)
90
Q

Francozi po DE LA SALLA?

A
  • kolonizirajo celoten prostor med Velikimi jezeri in Mehiškim zalivom
  • da Francozom uspe pridobili kar 50% današnjih ZDA in manjši del južne Kanade
  • vzhodnih obalah Severne Amerike pa Angleži vedno bolj prodirajo v notranjost celine.
91
Q

Kako so Francozi intenzivirali kolonizacijo?

A
  • stalne naseljence (kolinisti + člani Novel France)
  • zakoni in uprava so v rokah francoskega dvora(posebni predpisi)
  • privilegirane družbe večajo profite z razvojem dodatnih dejavnosti
  • Ozemlja pa se delijo na večje in manjše upravne enote
  • Nova Francija je obsegala preko 150 naselbin na kontinentu
    *** Francoska kolonizacija je bila izjemna, močna in obsežna **
  • Francozi so ustanovili, Angleži pa osvojili in prevzeli
  • Fra slabo borijo postopoma izgubljajo ozemlja
  • 17.st rusi osvojijo Aljasko
92
Q

ODKRIVANJE IN PRVE NASELBINE »ANGLEŠKE« SEVERNE AMERIKE ljudje ?
2

A
  • Semkaj so čez Atlantik plule ladje z angleškimi pomorščaki (brata Cabot)
  • drugi polovici 16. stoletja pa Francis Drake in celotna družina Hawkings.
93
Q

John Davis 1550- 1605 BIOGRAFIJA

A
  • angleški dvor pošlje
  • 3 aktična potovanja SZ pot do Kitajske Magellan gre po jugu
  • kapitan za Vzhodnoindijsko (angleško) družbo
  • Davisova ožina
  • Ubit pa je bil v spopadu s pirati na Sumatri.
93
Q

John Hawkings 2

A
  • sam financira odprave z največ dvema ladjama in ustanavlja naselbine na obalah današnje Virginije in Caroline
  • propadejo njegovi poskusi nova zemlja ni obdelovalnih površin
94
Q

Prva stalna naselbina se zgodi šele na začetku kdaj1607?

A
    1. stoletja- Jamestown na obalah Virginije (Jakobovo mesto
  • Jamestown je pomembna naselbina, zgodba o ustanovitelju mesta kapitanu Johnu Smithu (na to območje pride leta 1607
  • indijanski princesi Pokahontas (poskrbi, da se Angležem prinaša hrana saj bi Angleži umrli
    1. Smith ustanovi naselbino za potrebe Virginijske družbe. Čez dobro desetletje je v Virginiji sedež širše kolonije
  • Bodoči vzorec angleške kolonizacije, kolonije bodo nastajale ena za drugo
95
Q

Henry Hudson biografija? 3

A
  • pomorščak (izjemne sposobnosti krmarjenja)
  • Sprva v službi angleškega dvora in dvakrat pluje proti Kitajski
  • 4 zabeležan potovanja proti SV za Kitajsko to ni možno zaradi večnega ledu
96
Q

Henry Hudson nizozemci?

A
  • 1609 vstopi v nizozemsko službo NVID niz. vzh.ind.dru.
  • pošljejo na zahod (iz Amsterdama) na območje Severne Amerike- namen, da odkrije ozemlja, ki bi Nizozemcem služila za ustanovitev kolonij
  • ang in niz niso v sporu še
  • gre mimo Fernskih otokov in pristane pod polotokom Markadija 1609 pristane na Mnhattnu (prvi pristanek človeka v tem delu nasploh)
97
Q

Henry Hudson 1609 kaj se zgodi?

A
  • ustanovi nizozemsko naselbino
  • znova vstopi v angleško družbo. (hočejo sz pot do kitajske) prezimijo on umre 1611, angleži ne pozabijot ega odkritja sem začnejo usmerjati svoje nadaljne odprave
98
Q

Kaj je bilo na severu kontinentu privlačnega

A

Kožuhovina (krzna divjih živali) od druge polovice 17. stoletja se začne nenehna angleška kolonizacija tega terena.

99
Q

na Manhattan 1618?

A
  • zadeva premikati v drugačno smer
  • 1618 tukaj stoji nizozemska naselbina New Amsterdam
  • Ob reki Hudson so ustanovljene še manjše nizozemske naselbine
  • Nizozemci to poimenujejo Nova Holandija
  • Nizozemci so Manhattan odkupili od domačinov za nekaj skrinji
  • sem so se lahko priseljevali tudi tuje govoreči ljudje, predvsem Angleži (podoben primer kot pri angleških kolonijah
100
Q

Kolonija Nova Nizozemska?

A
  • Kolonijo Nova Nizozemska so vodili guvernerji
  • 1621 pa ustanovijo tudi zahodnoindijsko družbo
  • 1647 je za guvernerja nastavljen Pietre Stuyvesant, ki je kolonijo vodil 18 let
  • 1664 pa je Pieter izrinjen iz položaja, saj Angleži v angleško- nizozemskih vojnah od Nizozemcev zahtevajo predajo New Amsterdama
  • Angleži znameniti trgovci
  • zavoljo Nove Nizozemske zamenjali za področje v južni Ameriki- Nizozemska Gvajana, danes Surinam
101
Q

Edino gospodarji kolonij v osrednjem ameriškem prostoru?

A
  • Angleži- gospodarji zemlje, ne pa ljudi
  • Veliko Nizozemcev v New Amsterdamu ostane po ang oblasti
  • Nizozemci so sem že od samega začetka v kolonije uvažali črne afriške sužnje
  • sem prihajajo tudi protestanski prebivalci Evrope.
102
Q

Ladja Mayflower (1620):

A
  • v prvih desetletjih 17. stoletja, sem prihajaji ljudje, ki nimajo nekih stisk. Prihajajo v kolonije zaradi ekonomskih razlogov
  • Doma niso mogli priti do lastne zemlje, v kolonijah pa jim je bila vnaprej zagotovljena obdelovalna zemlja.
  • pridejo tudi verski begunci (pritiske ob prihodu Jakob I Stuart)Verski begunci gredo v Novi svet z željo po verski svobodi
  • Najprej kolonialistov ni veliko, kasneje pa se začne priseljevanje iz vseh koncev Evrope
  • iz SRC cesarstva se v tem času v kolonije Severne Amerike izseli veliko Evropejcev (to je posledica 30- letne vojne). Priseljevanja je vedno več
102
Q

Ustanovnih 13 kolonij?

A
  • Virginija (1607
  • Massachussetts (1629)
  • Maryland
  • Connecticut
  • Rhode Island
  • Severna Karolina
  • Južna Karolina
  • New York (1664)
  • New Jersey
  • Delaware
  • New Hampshire
  • Pennsylvannia
  • Georgia (1732)
  • Kolonije= večja zaključena območja, ki so ustanavljala svoje kolonialne skupščine. Kraljevi guverner in kolonialna skupščina- vse je podrejeno angleškemu dvoru. Ljudje so služili kot davkoplačevalci angleškega dvora.
103
Q

Kolonizacija Hudsonovega zaliva?5

A
  • začenja kolonizirati Hudsonov zaliv, vzhodni in južni del (Rupertova dežela
  • Družba je imela pravico kolonizirati to ozemlje
  • Misijonarjenja s strani Angležev tukaj ni, misijonarili so Francozi
  • vzporedno razvijajo tudi francoske kolonije
  • Angleži in Francozi so si delili ozemlje Apalačev (ozemlje razlog spori)
103
Q

Kako živijo kolonist?4

A
  • pridelave hrane, menjalne trgovine in storitev
  • Lastna obrtna produkcija, veliko uvoza iz evrope
  • Amiši potomci eu vernikov
  • univerza Harvard šteje leto 1636 za svojo ustanovno.
103
Q

FRANCOSKO- ANGLEŠKA NASPROTJA V SEVERNI AMERIKI DO 1763

A
  • V neevropskem svetu je bolj prisotna FRA, na indijskem podkontinentu in še bolj v Severni Ameriki (zelo razvija od 16.st.)
  • nekateri deli niso kolonizirani
  • britanska kolonialna oblast gojila vzvišeno poniževalen odnos do francoskih kolonialistov
  • Enak odnos imajo Britanci tudi do Indijancev, ki pa se upirajo kakršnemukoli širjenju kolonialnih prostorov.
103
Q

Odnos kolonialistov do domačinov?

A
  • francoski kolonisti v povsem drugačnem odnosu z domačini (v 17. stoletju že mešane poroke). Francozi pa kolonizirajo že obstoječa ozemlja, zato ne smemo smatrati Francozov, kot odlične kolonialiste.
    *** Rastoče medsebojne napetosti v sami Evropi, vplivajo na odnose v neevropskem svetu (evropske razmere vplivajo na razmere v kolonialnem svetu). **
104
Q

Štirje konkretni vojaško spopadi

A
  • vsaka sila na s ameriko uvaža vojaško silo
  • Obe strani vpletata tudi domačine in koloniste
  • vključevanje evropskih kolonistov v vojaške oddelke, bo odslej 150- letna tendenca (kolonisti so se zavestno odločali za vstop v vojsko),
105
Q

1 vojna ?

A
  • Skrajni sever 2 pol 17.st
  • Angleži ustanovijo družbo Hudsonovega zaliva
  • Francozi na skrajnem zahodnem delu zaliva začenjajo s svojo kolonizacijo
  • vojna, ki traja nekaj let
  • Angleži želijo zavzeti spodnji tok reke Sv. Lovrenca (angleži ne zmorejo pripeljati zadostne vojaške sile, to vojno francozi zmagajo)
106
Q

2 vojna?

A

*celotnem delu ameriškega vzhoda, od francoskih kolonij na severu do Floride (je španska). Vojna je zaključena leta 1713,
* vojno so vključena že naselja, tam živeči kolonisti. Rezultat; Britanci ob zaključku te vojne pridobijo prva področja na skrajnem SZ. Pridobijo Novo Fudlandija in Novo Škotsko- strateška območja glede na obvladovanje zaliva reke Sv. Lovrenca
* Pred začetkom Novafunlandija že v angleških rokah.
* 12 let traja, končana 1713 francozi zaposleni v evropi, glavna sila španska nasledstvena vojna-> Britanci zmagajo

106
Q

3 vojna ?

A
  • kratek čas, reka Sv Lovrenca
  • stičen pas med francozi in angleži
  • s koncem te vojne če ni celotno ozemlje pod britanci
  • traja med 1744-48
107
Q

4 vojna?

A

*VOJNA ZA SEVERNOAMERIŠKI KONTINET
* traja 9 let, eu poznamo kot 7letna vojna
* britanci en cilj osvojiti francoska ozemlja
* V Evropi se sili ne spopadata od 1756. spopadi izven Evrope so nato vplivali na vstop sil v 7- letno vojno, ki je sicer spopad med Habsburžani in Prusi
* Spopad so sicer povzročili manjši spopadi med francoskimi in angleškimi kolonisti 1754

108
Q

4 vojna razmerje sil

A

*Razmerje sil; 3900 redna vojska + 7900 članov milic + 2200 Indijancev (francoska stran), 50 000 redna vojska in milice + aktivna pomoč Špancev (angleški zavezniki) in domačinov (Irokezi). Zavezniška pomoč Špancev Angležem je bila ključnega pomena- Angleži uporabijo špansko mornarico s katero so prekinili dotok surovin in vojske Francozom v Severno Ameriko. Angleži pa so imeli dobro preskrbo. Zavezništvo Špancev in Angležev, Španci zaračunajo za zavezništvo

108
Q

Kdaj se pojavijo pravi boji 7 let?

A
  • 1756, angleška vojsk prevladuje s pomočjo španske mornarice na morju, francoska vojska pa na kopnem
  • Angleži umikajo, francozi vrstijo zmage,
  • francozi celotno odvisni od domovine LUD. 15 nima vojaških interesov
108
Q

Kdaj je bil prvi prelomni dogodek1759?

A
  • 1759 Angleži osvojijo celoten zaliv Sv. Lovrenca
  • več tudi britanskih zmag v eu
  • Angleži spravijo na obleganje Quebeca (prestolnica fra) angleži zmagajo
  • NAdaljujejo z Montrealom kopno in morje 1760 mesto pade
  • Francozi začenjo braniti drugje in pripravljajo diplomacijo
109
Q

francoska diplomacija v Parizu kdaj zakaj?

A
  • 1763 (februar) sklenjen Pariški mir
  • govor o vseh kolonističnih ozemljih
  • 2 pariška mira 1763 in 1784
  • francozi na Severno Ameriškem kontinentu izgubijo vsa ozemlja, pridobijo pa si pravico do pristajanja in ribolova (polenovke) na severu kontinenta
110
Q

Pariški mir in Španija?

A
  • britanska moč, od Špancev je prevzela tudi Florido, medtem ko so Španci zahtevali celoten zahoden del od Misisipija in ga priključili k Novi Španiji- zaradi zavezništva, ki so ga nudili Angležem
  • kontinentu so si nasproti stali Španci in Britanci, ki pa imajo jasno razmejitev, to je bila reka Misisipi.
111
Q

Francoski odhod in indijanci?

A
  • ostanejo Indijanci
  • Angleži začeli spravljati na njih in jih stiskati na mala področja indijance
  • šli v obsežno vstajo. To je bilo leta 1763, vstaja se začne na izjemno širokem področju. Uprejo se vsi elementi, ki so bili v francoskem taboru (okoli, nad in pod Velikimi jezeri).
  • Pontiac- združi algonkinska in druga plemena okoli Velikih jezer. Zato je ta spopad imenovan tudi Pontiacova vojna
  • Angleži morejo spet pripeljati sile, to jim uspe v celoti šele 1766- Pontiacova vojna traja kar 3 leta
111
Q

ISKANJE SV PREHODA

A
  • veliko iskanje
  • S odkritjem te poti bi sesuli monopol Špancev in Portugalcev
  • Portugalska je z odkritjem južnega rta (Rt Dobre nade, 1488), tu je bila portugalska pomorska blokada. Sesutje tega monopola in edinega dostopa do azijskih obal bi pomenilo ogromno
  • Rusija 16.st nima še dostopa do Baltskega zaliva.> nima mornarice
111
Q

Hugha Willougbyja in njegova ladja?

A
  • pripluje do Arhangelsk
  • Polotok Kola odpira/ zapira ožino, odprava Willougbyja je leta 1553 priplula v rusko pristanišče
  • 1553 ustanovili angleško- rusko trgovsko družbo
  • Ivan 4 grozni
  • zaletki Evrope na Severu
112
Q

Willem Barents ?

A
  • nizozemski pomorščak, umrl 1596
  • 3 leta pred smrtjo 3 potovanja
  • Henry Hudson je plul po poteh Willema Barentsa
  • Na Novi Zembli prezimijo (Bartens tu umre
  • staro ladjo so uporabili za gradnjo kolibe 300 let pozneje odkrito
112
Q

Henry Hudson priplul v začetku 17,st,

A
  • Do Spitzbergov in do Nove Zemble je v začetku 17. stoletja priplul Anglež Henry Hudson
  • interes zamre
113
Q

Kaj pa ruski pomorščaki?

A
  • od začetka 16. stoletja plujejo po celem obalnem predelu Severnega morja, s pomočjo domačinom
  • vsako leto max 3 mesece plovbe
  • koč 2m ugreza 30m dvojno dno in stene, hlodi, trgovanje z domačini
113
Q

Vitus Bering ?

A
  • Danec, umre 1741
  • 1725 in 1741 odpravi na 3 dolga potovanja
  • kopnem iz Moskve do polotoka Kamčatka
  • Pluje do roba ožine na sever in na drugi strani do Aljaske. S tem je potrdil obstoj preliva, o prelivu so poročali že prej. Bering je na aljaških obalah našel ribiško- lovska naselja, ki so bila potem zasnova za ruska naselja v 18. stoletju
  • ruski dvor po smrti Petra I. »zavohal« tamkajšnjo prednost aljaških obal je ukazal zavzetje teh obalah.
114
Q

NADALJNE RUSKE RAZISKAVE

A
  • carica Ana odloči raziskati možno plovbo vzdolž severnomorskih obal
  • odprava, ki traja 10 let raziščejo 5000km obale 5 delov za vsak del 1000 mož
115
Q

RAZISKAVE IN ruski trgovci?

A
  • ustanovitvi ameriško- ruske družbe, ki se je hitro polastila Aljaske. V 19. stoletju pa je Rusija prodala Aljasko ZDA- 1876.
115
Q

OSVAJANJE SIBIRIJE?

A
  • koncu 16. stoletja je bil skrajni vzhodni del azijskega kontinenta združen z skrajnim zahodom severnoameriškega kontinenta. Tartari- latinsko ime za mongolska ljudstva.
    *tretijno Azije
  • neznana in neraziskana
  • Kozaki iz Ukrajine, bili so napol divji ljudje, radi so se po mongolsko »držali«. Kozaško ataman/ vodja Jermak Timofejev je bežal pred carjem, ki ga je želel kaznovati za zločine. Leta 1579 je Jermaka Timofejeva najel bogataški meščan Maksim Stroganov, da vodi odpravo svojih mož prek Urala. Po nekaj bojih se ustanavljajo prve postojanke.
116
Q

Odprava Jermaka Timofejeva ?

A
  • Omska pride do današnjega Tobolska ob reki Irtiš
  • Celotno Sibirijo omejujejo trije veletoki. Tatari so se utrdili tudi na Krimu
  • Kozaki so imeli na zastavah sliko Kristusa, ki zmaguje nad poganskimi ljudmi. Kozaki so lahko računali na prednost pred Tatari, imeli so strelno orožje. Reka Irtiš je le pritok reke Ob (ostala dva veletoka še Leb in Sena).
117
Q

Striganov?

A

Družina Stroganovih so dobili monopol nad trgovino s krznom. Na evropski strani so Rusi do ubili večino zveri, na azijski strani jih je bilo še veliko. To oravico Striganov tudi dobi.

117
Q

Ali carski dvor naroči odprave in zakaj 2 mesti?

A
  • sledi cel kup odprav, naročenih s strani carskega dvora- začetki osvajanja Sibirije
  • Najprej ustanovijo Tobolsku 1587 in Tomsk 1598-1604 ti dve naselji spremenjo v mesti in nadaljujejo z raziskavami
118
Q

KAKO pa je s spopadi na tem ruskem območju1585

A
  • Sprva spopadi pod Jermakom
  • do 1585 sibirsko področje propade zaradi ruskih in kozaških enot
119
Q

Raziskovalci Sibirije?

A
  • Busa (vsi ti raziskovalci kozjaki)
  • Postnik, Staduhin
  • Porajakov,
  • Dežnjev (pluje preko Beringovega prelova, do 1627 razišče reko Jensej, 1632 spodnji in zgornji Len, 1651 dosežejo Amur)
  • Rusi opisujejo nova področja, potem malo premora
  • 1719 nemes Messerschnidt 8 let peš iz Petrograda do Irkutska
120
Q

Portugalski kolonialni imperij 1415-1999?

A
  • Razdelitev Tordesillas zahod, 1493 odobri papež (španci/portugalci neovirano plutje po Atlantiku) med špa in por ne pride do sporov z izjemno nek dogodek v srednji ameriki
    *Vasco Gama azija ponuja veliko, afrika praktično samo sužnje
121
Q

Portugalska napredek?

A
  • ladjedelništvo
  • sami zbirajo informacije
  • portugalci pridejo na azijske obale
  • glavni cilj dobiček
121
Q

Mare indico?

A
  • Portgugalci gradijo svoje opdrave na napakah in izkušnjah 16.st
122
Q

Ozemlja na vrhuncu svojih moči PORTUGALSKA
IZPIT POGOSTO?

A
  • Atlantski prostor Madeira, Azori, Kapverdski otoki
  • Vzhodnoafriške obale Mozambik in notranjost
  • Indijski ocean, Perzijski zaliv, indijska podcelina Ormuz, Goa, Kalkuta, Ceylon/ Colombo, mesta na zahodnih obalah
  • Daljnovzhodni prostor Malaka, Moluki, Macao, Celebes, Java
    Indija, Japonska (brez Kitajske- dobijo zgolj eno pristanišče)
  • Obale Angola, Brazilija, Rt dobrega upanja
122
Q

Portugalski kolonialni imperij v 17.st.

A
  • Brazilske obale
  • sistem podkraljevin za obale (vse podrejeno dvoru v Lizboni)
  • Afrika točke točke vzhodne in zahodne obale
  • arabski polotok+pristanišča zahodne indijske obale Goa Ceylon, Indonezijski arhipelag in Macaa
123
Q

1521 Magellan in Portugalci?

A
  • Magellan (Španija) pride do Filipinov, glede na Tordesillas portugalski prostor ampak pridejo pod Španijo
123
Q

Karte v 18.st POR

A
  • portugalsko kolonialno ozemlje pri Braziliji razširi v notranjost
  • zahodne afriške obale
  • so tudi na japonskem
  • Ozemlje Kanade pridejo nič ne pridobijo
  • Greenland, Labradot Nova Škotska-ang brata Cabot info portugalci zbirajo 4 leta grejo na pot vendar ne najdejo razlogov za dodatna raziskovanja
124
Q

Kaj si lasti portugalska do 1999?

A
  • Kitajska Macai, pozneje podrejeno Goi, Postane tudi samostojna portugalska provinca, šele od 1999 dalje v lasti Kitajske
124
Q

India Portugesa?

A
  • Prekomorska provinca 1962 prevzame Indija
  • Damao,Diu,Goa, Timur vse to imajo portugalci do 1975
  • Portugalci večinoma gibljejo po atlantiku in indijskem oceanu
  • por poznajo morske tokove in kako vplivajo
125
Q

Značilnosti portugalskega kolonialnega sveta?

A
  • Obvladovanje obal Sprva ni načrtnega osvajanja večjih ozemelj, sprva tudi ni močne kolonizacije.
  • Močna vpetost v tedanji islamski državni in vplivni prostor Kako bi se spremenil pogled na islamski svet, če Portugalci takrat ne bi vplivali na to?
  • Družbeno- oblastni upravni princip kolonij Ni pooblaščenih družb, nastajanje pod kraljestev z državnim uradniškim aparatom.
  • Upravne enote Kolonije vodijo guvernerji, podkralji, prisotno je tudi vojaštvo.
125
Q

Prva evropska prestolnica z neevropsko ponudbo?

A
  • Lizbona (prvi sedež atlantske trgovine, trgovina pozneje premake severneje v Amsterdam).
126
Q

Kako je bilo v Afriki, Brazilija, Indijska podcelina? (polotok)POR?

A
  • V Afriki ima angosli upravnik moč tudi na brazilskih obalah
  • Brazilija (intenzivna kolonizacija obal, to omogoča nadaljno prodiranje v notranjost na kapitanije)
  • Indijska podcelina (Goa (Alfonso osvoji), Ceylon, evropsko napredovanje v ta območja)
127
Q

Goa?

A
  • 16.st. to ni mesto ampak pristanišče, leži na sredini zahodno Indijske obale, enaka oddaljenost perzijski zaliv in afriških obal
  • Portugalski izris (obzidje sloni, kot glavni prevoznik. cerkev v notranjosti, 18.st. zelo veliko da čakajo zasidrane ladje, mesto večje od francoskega Pondicheriya)
127
Q

Misijonarjenje Goa?

A
  • Tukaj misijonarijo jezuiti.
  • Frančišek Ksaverij-grob Goi
128
Q

Položaj v Maleziji?

A
  • Danes prestolnica Kuala Lumpur in Singapur, predhodno mesto Malaka
  • Malaka (evropski izgled, misijonarsko delo isti Frančišek kot v Goi).
129
Q

Kitajska?

A
  • Portugalci prvič pristanejo 1521-24, kitajska dovoljenje za pristananje šele pozneje za gradnjo Macao
  • Macao prednik Honk Kong
130
Q

Kaj obvladajo Portugalci v 18.st.?

A
  • Vzhodni Timur
  • Mozambik
  • Angolo
  • Brazilijo
131
Q

Španski kolonialni imperij kolumb?

A
  • Otok, kjer kolumb pristane Isabella po kraljici
  • podoba podkraljevine na mestu prve naselbine
  • Plantažno poljedelstvo, staroselci zasužnjeni, kolonisti nadzorujejo (sladkorni trst v sladkor)
131
Q

Karte 1550, 1660, 1754, 1800.

A

*Karta 1550 Neapeljsko kraljestvo, Kanarski otoki, Filipini (na vzhodu), Sardinija, Sicilija, Balearski otoki. Mehika, celotna Srednja Amerika + Karibski otoki, SZ in Z obale Južne Amerike (Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Peru, Čile). Ob ustju Rio de La Plata, pozneje nastanek Buenos Airesa.

Karta 1660 Vse iz leta 1550 + Kalifornija, Južna Amerika- povežejo vzhodne in zahodne obale, Florida.

Karta 1754 Vse iz 1660 + širitev po Južni Ameriki, v Severni Ameriki ni praktično nič. Nimajo še celotne Argentine. Obdržijo ozemlja na SZ obalah Afrike (Gibraltar), kjer sta danes Ceuta in Merila. Ob afriških obalah obdržijo tudi Mavretanijo.

Karta 1800 Kolonialni preporod; nadzor na četrtino severno- ameriškega kontinenta, dve tretjini južno- ameriškega kontinenta. Španski kolonialni imperij doseže največjo moč na začetku 19. stoletja.

132
Q

Španci kraljevine in podkraljevine?

A
  • podkraljevine (Nova Španija, Nova Granada, Peru, Rio de La Plata).
  • Kraljestvo Nova Kastilja nasledi druga upravna enota
  • Filipine imenujejo španska vzhodna Linija
132
Q

Pot morskih tokov?

A
  • od obal Kitajske in Japonske proti obalam Kalifornije. Vrisana je pot od Manile (Filipini) do Acapulca (Mehika
133
Q

Prvo desetletje 16.st.

A
  • Španci že segajo s Karibskih otokov proti celini
133
Q

Španska karta iz leta 1810?

A
  • Karta iz leta 1810 nam prikaže, da je bila celotna obala Mehiškega zaliva pod okriljem Špancev- Nova Mehika, Nova Navara, kraljestvo Jukatan, kraljestvo Gvatemala, kraljestvo Nova Galicija
  • v 19.st. nekatera ozemlja izgubijo
134
Q

Prikaz predkolumbovskih ljudstev/ staroselcev?

A
  • Vojščaki so poznali kopija in ščite
  • poveljniki so nosili čelade narejene iz nagačenih živalskih glav
  • Prikaz svečanega plesa Mehičanov, kjer sta glavna plesalca (na desni) v koži ptiča in jaguarja, z bobni so ustvarjali ritem
  • Azteški bog vojskovanja je obvezno upodobljen z orožjem (v roki ima metalno kopije).
  • Prikaz sprevoda sužnjev, ki ga nadzorujejo tako domačini kot španski kolonialisti (udomačen pes in konj na sliki)
134
Q

Španska upodobitev bitke v Technolitanu?

A
  • hud boj.
  • španci mučijo premagati domačine
  • kolonialisti zaradi strelskega orožja imeli velike prednosti
  • Ciudad de Mexico španski predlog na starih ruševniha zgraditi novo mesto
  • v osrčju mesta pa so že vidni temelji za katoliške Cerkve
  • Slika prikazuje mašo na prostem. Piktografski zapisi (človeška telesa, živalske podobe),
135
Q

Cerkvene stavbe inki?

A
  • zgrajena iz dveh delov
  • Terase z zloženimi kamni, ki nimajo globokih razpok
  • Inkovsko duhovno središče, ter tloris enega izmed inkovskih mest (Cuzco)
  • Inkovsko cestno omrežje je imelo dve veji, ena je potekala ob obali in ena je bila celinska skozi Ande
135
Q

Mesto Potosi špa ?

A
  • skrajni severni deli Brazilije
  • rudnik srebra, lokacijo rudnika izda domačin
  • Grafika prikazuje svetega Frančiška in sveto Barbaro
  • rudnik deluje pod španskim nadzorom (sužnji)
  • začetek zgodaj v ponedeljek povratek soboto popolden
  • letno 4-5 tisoč ton srebra (srebrnik Karla III)
  • na vrhu 1000-1300 delavcev
136
Q

Francisco Evsebio Chini potosi

A
  • pater
  • mu postavili spomenik
  • misijonar in raziskovalec
  • z red jezuitov
137
Q

CITY OF LOS ANGELES

A
  • ime od 1850 dalje
  • sveti Frančišek povezano
  • 1781 ustanovljena misijonska postojanka
  • veliko poimenovanj
137
Q

FILIPINI ?

A
  • od prihoda Magellana dalje pod španskim vplivom
  • Manili so se ohranile katoliške cerkve iz časa kolonij (črnikaste zaradi podnebja)
137
Q

Španski nasprotniki?

A
  • Slika iz 1622 prikazuje izkrcavanje nizozemske odprave v špansko postojanko na skrajnem severu brazilskih obal
  • nizozemska si ustvarja kolonije na tem področju (leta 1609 sicer kapitulacija Španije na celini
  • Nizozemci ne spoštujejo mira, ki so ga sklenili s Španci, zunaj evropskega prostora. Zadnja drsnica; pomorska bitka v zalivu med angleškimi in španskimi ladjami.
138
Q

NIZOZEMSKI KOLONIALNI IMPERIJ (od začetka 17. stoletja) Karta 1?

A
  • Vojaško osvajati začnejo
    Tam kjer so bili Portugalci, so prišli Nizozemci.
  • Južni del Kongovške kotline,
    vmešavanje na Indijsko podcelino,
    • Indonezijski arhipelag. Črtkani trikotniki; kjer so se v vodah (morjih) Nizozemci srečali s portugalskimi ladjami.
138
Q

NIZOZEMSKI KOLONIALNI IMPERIJ karta 1660) Karta 2?

A
  • ameriško področje New Amsterdam, nizozemska gvajana (dobili v zameno za new amsterdam)
  • rt dobrega upanja
  • deli indonezijske obale in točke v indonezijskem arhipelagu
139
Q

NIZOZEMSKI KOLONIALNI IMPERIJ (1754) Karta 3?

A
  • ena od treh gvajan nizozemska
  • jug afrike
  • severna amerika nič več
  • malo indijske obale
  • veliko indonezijski arhipelag
140
Q

NIZOZEMSKI KOLONIALNI IMPERIJ (od začetka 17. stoletja) Karta 4?

A
  • Timor točka nizozemske vzhodno indijske družbe
  • dve družbi
  • nizozemska vzhodnoindijska družba (VOC; združena vzhodnoindijska kompanija) in nizozemska zahodnoindijska družba
  • investirajo bogastvo
141
Q

NIZOZEMSKI KOLONIALNI IMPERIJ (od začetka 17. stoletja) Karta 5?

A
  • veliko posesti izgubijo
  • glavni poudarek imajo na vzhodu azija
142
Q

NIZOZEMSKI KOLONIALNI IMPERIJ (1898) Karta 6?

A
  • pred začetkom špansko ameriške vojne
  • španski vpliv na filipinih
142
Q

HOLANDSKA VZHODNOINDISJKA DRUŽBA točke ?

A
  • Središča= Hooghly (delta Gangensa
  • Batavia otok java
  • Moluki
  • Jug Afrike
  • Središčne točke obvladujejo kopico manjših pristanišč od Perzijskega zaliva dalje. Nekatera ozemlja odkupijo in postavijo trgovske točke in pristanišča
143
Q

BISTVENE ZNAČILNOSTI Nizozemskega kolonialnega SISTEMA

A
  • motor celega sistema, napredovanje in izkoriščanje kolonij
  • nizozemska vzhodnoindijska družba, ki ima monopol privilegij (brez dovoljenja oblasti). Nič ne sme posegati na delovanje družbe
  • brez poseganja oblasti nič ne sme vplivati na delovanje družbe
  • 1621 ustanovi Zahodno Indijska družba, spodbuda ravno otočje Manhattan, nizozemci vztrajajo morajo podrediti angležem
  • obe družbi ustanovi država-> podrejeni parlamentu, spravo vodi en guverner pozneje direktorij 6 visokih uradnikov
144
Q

Johann Petersson nvid

A
  • guverner, najvišji uradnik, 4-5 let mandata
  • posebnost za ta čas imenovan na mesto brez mandata
144
Q

Johann Roos nizozemska vzhodnoindijska družba

A
  • generalni guverner družbe
  • kalvinec
  • za svojo delo dobro plačan
145
Q

Karta 1498-1739ganges?

A
  • Ob reki Ganges napeto območje 5 narodov, angleži, portugalci, nizozemci, danci Francozi
  • najstarejši del Pulicat na obalah vzhodne Indije 1600
145
Q

Nizozemski dobički investitorji?

A
  • Zaslužke zahtevajo vlagatelji,
  • družba zaposljuje uradnike,
  • nadzor nad proizvodnjo in trgovino
146
Q

Kaj je bila prva nizozemska postojanka na indijski podcelini?

A
  • meščansko naselbino evropskega tipa, nad katero se dviga nizozemska zastava
  • pristanišče in obzidje. Prikazan je spopad, bila je zelo pomembna- tudi ostali jo želijo zavzeti
  • Izrisan načrt za prvo nizozemsko utrdbo
  • Štirikotna oblika utrdbe
  • Najstarejša nizozemska kolonialna postojanka iz leta 1600 (Pulicat) vzhodna Indija
146
Q

Colombo serija izrisov?
3

A
  • serija izrisov nizozemskih kolonialnih postojank v Indiji na koncu 17. stoletja
  • prikaz spopada
  • nizozemsko- angleških vojn, ki so se bojevale pred angleškimi in nizozemskimi kolonialnimi postojankami
147
Q

Kraj Hughli ?
3

A
  • trgovinska in proizvodna postojanka
  • Večji zidani objekti, ob celotnem obzidnem delu so bivalni prostori
  • skladišče in proizvedeno blago
148
Q

Kraj Chisura ?
2

A
  • Proizvodnja solitra, sestavina potrebna za izdelavo smodnika
  • Chisura in Hughli postojanki 30 km pot med rekama, sodelujeta med sabo
149
Q

Upodobitve nizozemskih utrdb

A
    1. utrdba Ladja in nizozemska trobojnica/ zastava. Obzidana utrdba, ne zahteva veliko dela.
    1. utrdba (otok Tajvan) Podoben načrt kot za Pulicat. Tu so na obzidju ob kotih že narisani topovi. En most, ki je edini možen vhod oziroma izhod iz utrdbe.
    1. utrdba Načrt je zelo podoben iz otoka Tajvan. Močno utrjene bastije, obzidje lahko zdrži konkretno obstreljevanje.
150
Q

Nizozemci so bili dobri kartografi ?3

A
  • karta izrisa Indonezijskega arhipelaga
  • rdečim krogom je obkroženo območje, kjer je sedež nizozemske Vzhodnoindijske družbe (Batavia, otok Java
  • nizozemci java zgradijo železnico
151
Q

Batavia?7

A
  • slika s palmami), slikar (sredina 17. stoletja) je šel izven obzidja in naslikal utrinek iz bližnje okolice. Vidi se obzidje, za njim pa se skrivajo zgradbe evropskega tipa
  • 1740 bitka
  • pokol kitajsko živečih prebivalcev
  • grajeni kanali
  • mesto nastane 5 st. 17.st. osvojijo nizozemci od portugalcev vse samo še utrdijo povečajo
  • Tudi poročanje z domačinkam
  • izkoriščanje delavcev
152
Q

Ambon?

A
  • točko vzpostavijo Portugalci) podoba iz 18. stoletja.
  • Strateško pristanišče, velik obseg poselitve. Otok Formoza, nizozemski izris otoka- odskočna deska za Nizozemce na Japonsko
  • gonjač
153
Q

bogastvo družbe na Nizozemskem kot takem
6slik

A
    1. slika Osrednji objekt Vzhodnoindijske družbe, ki je stavba v ozadju slike (skladiščna zgradba). V ospredju je tik ob stiku z vodo lastna ladjedelnica, popravljalnica svojih ladij.
  • 2.slika Prikaz z morske strani, prikaz ladij z nizozemsko zastavo- vse so last družbe.
  • 3.slika Prikaz osrednje zgradbe iz sredine 18. stoletja.
  • 4.slika Poslovna zgradba družbe, osrednji sedež družbe (danes popolnoma obnovljeno). Že zunanje okrasje nakazuje na pomembnost zgradbe. Družba ni imela svojega poslovanja samo v Amsterdamu, tudi ostala nizozemska obalna mesta.
  • 5.slika Obnovljena zgradba, arhitektura nakazuje na staro gradnjo.
  • 6.slika Večnadstropna hiša kot vse ostale.
  • PIPA IN OPIJ
  • Karta (s čim vse je družba trgovala); srebro, barvila, popre, muškatni orešček, dragocene kovine
154
Q

Nizozemska ZAHODNOINDIJSKA DRUŽBAin listina?2

A
  • tiskani panflet, nastal na Nizozemskem (predlogi za povišanje dobičkov zahodnoindijske družbe).
  • To listino je verjetno izdal vlagatelj, ki ni bil zadovoljen z dobički družbe
155
Q

Kaj je Novi Amsterdam sploh pomenil?

A
  • Kolonija, dokaj naseljena naselbina evropskega tipa. Deloma na otočku Manhattan.
  • pred sredino 17. stoletja je to bila dokaj cvetoča naselbina, ki nadzoruje še 4
  • ostale okoliške naselbine Fort Oranje/ današnji Albanny
  • Leta 1664 so Novi Amsterdam Nizozemci predali Angležem. Ob tej predaji pa so Angleži odobrili Nizozemcem vpliv in upravo na območju Nizozemske Gvajane.
155
Q

Manhattan niz->ang

A
  • S prehodom lastnine iz nizozemskih v angleške roke ni bistvenih sprememb, preimenovanje v New York in angleška odprava
  • Prebivalstvo je nizozemskega izvora, tu lahko ostane. Če bi se prebivalci odselili bi mesto izgubilo na pomenu.
  • Kolonije niso bile enojezične. Imena naselij so domača, indijanska/ staroselska.
  • Med 4imi točkami kolonij je bila zgrajena cesta (slika kapelice, kalvinsko bogoslužje), nekateri spomeniki so vidni še danes
156
Q

Panflet

A

naštete so pritožbe nizozemske kalvinske Cerkve, saj voditelj deluje neuradno in nemoralno.

157
Q

PODROČJE JUŽNE AMERIKE Nizozemci

A
  • severno brazilskih obal (to uspejo za kratek čas dobiti od Portugalcev, 1630- 1654).
  • Nizozemci so tukaj ustanavljali svoje postojanke. Po 1654 so Portugalci izselili Nizozemce, obala ponovno postane portugalska
158
Q

nizozemska Gvajana?

A

nizozemske kolonije Nizozemske Gvajane (današnji Surinam-nizozemščina) levo je britanska Gvajana in desno francoska Gvajana (še danes kolonialni območji).

159
Q

FRANCOSKI KOLONIALNI IMPERIJ
PRVI 1in drugi 2

A
  • prvi fr imperij koncem 7- letne vojne dokončno izgine
  • Drugi kolonialni imperij začne nastajati par let pred francosko revolucijo, v 80.-ih letih 18 stoletja
  • Indija amerika izgubljeno osredotočijo drugje
  • nesporni vodja je bil pri koncu 18. stoletja Napoleon Bonaparte, ki z armado zapluje do egiptovskih obal in zasede območje severnega Egipta. Tako je predstavil svojo moč in njegove zmožnosti, psihološki učinek te osvojitve je bila velika v primerjavi z ostalimi francoskimi osvojitvami.
160
Q

Francija karta 2 sa 18 ?

A
  • skrajne vzhodne dele severnoameriškega kontinenta
  • Zaliv svetega Lovrenca, območje Velikih jezer- ni pa narisana francoska kolonialna navzočnost na območju Louisiane
  • začetku 18. stoletja so Francozi večji del severnoameriškega kontinenta smatrali za njihovega.
160
Q

Francija karta 3 sredina 17.?

A
  • Kanade in Louisiane kot dela Nove Francije.
  • natančno črto razmejitvenega pasu med francosko in angleško kolonialno oblast
161
Q

1756 začetek česa?

A
  • 7- letna vojna, ki je v severnoameriških kolonijah trajala 9 let
  • Angleži so nujno morali porušiti ravnotežje francoske obrambne linije, če so si želeli uspeha v 7- letni vojni.
  • angleška flota se je usmerila tudi na napad mornarice. Slide 9; slika prikazuje enega izmed odločilnih trenutkov-Angleži so z mornarico želeli ustvariti pomorsko blokado (tako nobena sovražna ladja ne more mimo, prekine se dostava surovin). Leta 1759 mesto Quebec pade, pomembna prelomnica. To pomeni tudi začetek konca francoske Kanade
162
Q

Francozi in obale sa 5?

A
  • verigo strateških utrdb
  • najpomembnejši raziskovalec severnoameriškega kontinenta, De la Sal. Bil je avanturist, ki pa mu je bilo dano doseči marsikaj- imel je neustavljivo željo po odkrivanju nečesa novega
  • Francoska urbanizacija se na jugu Velikih jezer ni mogla meriti z urbanizacijo ob toku reke Svetega Lovrenca, kjer sta bili dve strateški francoski mesti na ozemlju Nove Francije- Quebec in Montreal
  • URBANIZACIJA SEVERNOAMERIŠKEGA KONTINENTA
163
Q

Francozi hočejo vrniti udarec angležem?

A
  • Francoska kolonialna oblast je računala, da bo ponovno zasedla izgubljena ozemlja- Angleži in Američani niso istega mnenja. Francozi so pretiskovali francoske kovance. Kovanec iz leta 1767 in 1793 (revolucionarna oblast). Vzeli so predhodni kovanec in ga prekovali v nove z napisom Colonies Francqises (Francoske kolonije)- na revolucijskem denarju so želeli prikazati tudi prvi kolonialni imperij, ki je začel nastajati v drugi polovici 80.-ih let 18. stoletja.
163
Q

Angleži Francozi in kanda1759-60?

A
  • 1759 je padel Quebec, leta 1760 v angleške roke pade tudi Montreal- takarat Angleži vedo, da so zmagali nad Francozi, kar se tiče severnoameriškega kontinenta
  • Tiskana zahvalna pridiga za osvojitev Montreala in Kanade, Thanksgiving day
  • Pojem zahvalni dan je v angleških kolonijah znan že od 17. stoletja dalje, pojem ima dobro stoletje obstoja- zahvala bogu v angleških kolonijah (13 ustanovnih kolonij na vzhodnih obalah).
164
Q

Sever afriškega kontinentain francozi?
3

A
  • Francozi so začeli osvajati skrajne severne obale Afrike. Slide 11, podoba ozemlja današnje Alžirije (francoska trobojnica). Na sliki je El Cala, francoska utrdba, ki je bila eden izmed začetkov francoske kolonizacije alžirskih obal
  • Ludvika XIV. je na afriških obalah nastalo veliko manjših francoskih kolonij (pristanišče + bližnja okolica). Vse kolonije so v 7- letni vojni »odšle«
  • 1830 so Francozi v Alžiriji ustanovili zanimivo vojaško enoto za varovanje francoskih interesov
164
Q

Indija +sa in Francija?

A
  • Francoze bi lahko pomenila obljubljeno deželo
  • Guverner vzhodnoindijske družbe (Duple), Francozi ga imajo še vedno za vzpostavitelja kolonialnega imperija za področje Indije. Pondichery, francosko mesto + pristanišče- mesto ima še danes evropski videz
  • 1760 Pondicherry v angleških rokah
  • 7- letni vojni so Angleži, Francozom odvzeli vse kar je bilo francoskega na indijskem kontinentu.
  • severnoameriškem kontinentu imeli le eno pristanišče in dovoljenje za ribolov, enak pristop je bil na indijskem podkontinentu
  • Angleži želijo francoze ponižati pustijo samo Pondicherry
164
Q

ANGLEŠKI KOLONIALNI IMEPRIJ (od sredine 16. stoletja dalje)?

A
  • Pozen začetek, vendar gre razvoj in napredek premočrtno do točke, ko je Anglija postala kolonialna sila številka 1
  • Ne vmešajo se v Južno Ameriko in Severno Azijo (Rusija, Kitajska).
  • Na prelomu iz 19. do 20. stoletja se angleška kolonialna obalst ohrani v Kanadi, Južna Afrika, Avstralija- ostala ozemlja imajo drugačne statuse.
  • Šele v 19. stoeltju se začnejo afriške zgodbe.
165
Q

Angleži in zda?

A
  • zaradi tega so Angleži to izgubo nadomestili z oblastjo na drugih delih sveta. Prvi angleški kolonialni koraki v 16. stoletju so nastajali zaradi zanimivih vzgibov- čas Elizabete I. Niso imeli direktne želje po bogastvu
  • ladjevje gusarja Francisa Draka s katerim je napadel strateško pristanišče San Avgustin na ozemlju današnje Floride
166
Q

Angleži in pariški mir 1763?

A
  • zahodno od Misisipija nastopijo Španci, ki so potem izgubili vsaj tretjino kontinenta. Konec vojne, leta 1763 je sledila še Pontiacova vstaja Angleži Indijancem predati ogromno območje, indijanski rezervat
  • Leta 1865 je sledila ameriška državljanska vojna

ZGODOVINA (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions