Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

ZGODOVINA > evropska hozjan predavanja > Flashcards

evropska hozjan predavanja Flashcards

1
Q

EVROPSKA ZGDOVINA

A
  • Evropa je v času zgodnjega novega veka polna mikrodržavic, državic, veledržav
  • Sveto rimsko cesarstvo v srednjem veku kot država nima velike moči
  • Imperij pa v upravnem smislu ni, saj je bil SRC razdeljen na 280 do 300 manjših delov. Ker je bilo tudi 10 večjih okrožij pa SRC nima neke moči. Na območju Evrope je tudi vsaj 25 cesarsko svobodnih mest (mestna država).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

države na neki stopnji razvoja eu

A
  • večina ustrezala kriterijem za državo
  • vladar, določene meje,
  • vojsko, sodstvo, upravo in državne simbole.
  • poznamo tudi grofije, mejne grofije, vojvodine, kneževine, kraljevine
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Ozemlje Nemčije

A
  • NEMŠKIM KRALJESTVOM
  • Nemški kralj je šele v Zlati buli, leta 1556, dobil cesarski naziv
  • naziv cesar lahko podeli samo papež
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

ZAKUPNIŠTVO

A

skleneš pogodbo, ki traja od 1 do 3 leta, lastnik odda zemljo kmetu. Kmet pa to zemljo obdeluje in s tem plačuje »lizing«.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

ZEMLJIŠKI GODPOD

A

lastnik je odvisen od podložnikov/ tlačanov da mu obdelujejo zemljo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Fevdalizem doseže vrh kdaj?

A

Fevdalizem doseže vrh15.st.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Klasična/neustavna monarhija, stanovska monarhija ?

A

pomen pridobi na prehodu iz srednjega v novi vek, parlamentarna monarhija (Anglija, kasneje Nizozemska)= parlament še ni dosegel zrele faze delovanja. Stanovi niso parlamentarizem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Pirenejski polotok s pripadajočimi otočji do začetka 18. stoletja

A

Portugalska in Kastilja + Leon (Španija kot država še ne obstaja). Na Portugalskem se rekonkvista zaključi hitreje kot v soseščini. Ozemlje dobi državno- upravno podobo, ki se ne spremeni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Rusko carstvo in evropski del Osmanskega imperija

A

delujeta samostojno. Vladar za vladanje ne potrebuje državnih stanov. Na prehodu iz srednjega v novi vek pa se pojavi tudi pojem »republika«. Beneška republika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Portugalska dinastija1360 avis

A

Avis po vojnah izgubi voljo do kastiljskega prestola. Leta 1360 na Pirenejskem polotoku obstaja Portugalska, kraljevini Kastilja in Leon, kalifat Grenada, kraljevini Aragon in Navara.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

ŠPANSKA KRALJESTVA

A
  • dolgotrajen proces združevanja kraljestev Kastilija in Aragon
  • kneževina Navarra na severu se razvija samostojno
  • Aragon in Kastilija sta samostojni kraljestvi, ki ju sestavlja več pokrajin
  • Kraljevina Kastilija ima še krono Mallorce, Neaplja, Sicilije, nadzoruje še nekaj kneževin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

IZABELA KASTILJSKA in FERDINAND ARAGONSKI ?

A
  • kronana vladarja kraljevine Kastilije in Aragona
  • Vladata vsak zase, vendar se zaradi diplomatskih razlogov poročita
  • poroka s skupnim interesom združiti obe kraljestvi
  • po poroki dogovor: združitev dveh kraljestev na enakopravni ravni, nastanek enega kraljestva. Pomembna je bila krvna vez
  • Imata sina, ki umre po poroki, 2 hčerki Ivana+Katarina (pogodba starejša aragon mlajša kastilijo) vladarica ni enakopravna vladarju
  • Moški potomec bo tisti, ki bo združil obe kraljestvi. Do začetka 17. stoletja pa Španija postane evropska velesila.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

S kom so starši poročili svoji hčerki?

A
  • Katarino so poročili z bratom Henrika VIII. , Arturjem (po Arturjevi smrti pa se Katarina poroči s Henrikom VIII
  • Ivano pa poročijo s Habsburžanom, Filipom I. Lepim.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

V kraljevini Navari pa je od 16. stoletja dalje prisotna ?

A

francoska kraljevina Bourbon

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

španski prestol pridejo Habsburžani?

A
  • S Filipom I
  • Filip pa je začetnik španske veje dinastije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KAREL I.

A
  • 1500- 1558)= prvi sin Ivane in Filipa I
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Če pa bi Katarina Aragonska novemu možu, Henriku VIII., rodila moškega potomca ?

A
  • (mu ga ni) bi lahko prišlo do spopada. Karel I. in možni sin sta oba enakopravna
  • Karel lahko zasedel Kastilijo, možni sin pa Aragon
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Ob polnoletnosti Karel I. ?

A
  • kastiljsko krono in združi kraljestvi
  • 1516 je Karel I. vladar in začetnik enotne Španije (vendar je to neformalno
  • Dedek, cesar in habsburški vladar Maksimiljan pa Karlu v oporoki naroči, da se mora po njegovi smrti potegovati za cesarski naziv.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Zakaj se kljub veliko oblasti, Karel bori za še več?

A
  • Med njim in bratom Ferdinandom je sklenjen dogovor
  • karel kroni na pirenejskem polotoku, karel moč prvorojenega sina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako je velikemu ozemlju vladal Karel?

A
  • sprva ni imel nasmestnikov šele pozneje si jih vzpostavi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Konec Karla I ?

A
  • 1556 odstopi od vseh nazivov in funkcij in začne graditi samostan
  • 1558 umre
  • hotel učistiti grehov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

FILIP II.= španski kralj

A
  • poročen z Marijo TudorAngležinja). Zaradi te poroke, Filip sanja tudi o podreditvi Anglije
  • Po porazu z Anglijo se Filip usmeri v prevlado Španije v Evropi
  • goreč katolik
  • začel vojno na območju Belgije in Nizozemske, ob uporu kalvinistov
  • državo spravi do bankrota
  • 1580 rodbina Avis na Portugalskem izumre- Don Sebastian umre, bil pa je za dolžen za regentstvo sina (tudi on umre). Filip II. združi Portugalsko in Španijo pod personalno unijo
  • španija evropska velesila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

PERSONALNA UNIJA (osebno združenje

A

en vladar vlada več tvorbam hkrati, to je v Evropi nekaj vsakdanjega od 14. stoletja dalje. Ena oseba združuje različna ozemlja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

NOTRANJA UPRAVA španije

A
  • delitev na več teritorialnih upravnih enot, v vsaki izmed teh upravnih enot pa se razvija samostojno plemstvo
  • plemiči se v enoti združijejo v deželne zbore
  • stanovih so odločali o zadevah glede položaja in ozemeljskih enot
  • Španija je bila razdeljena na 16 samostojnih enot-> več pokrajin
  • vsaki izmed pokrajin so tudi pokrajinski zbori
  • zbora posamezne pokrajine in enote so poslali predstavnike v osrednji državni zbor
  • pokrajine- območje- kraljevina- država 4 ENOTE
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

CORTES?

A

državni zbor, ki je še danes ohranjen v španskem parlamentu. Preko Cortesov se kaže moč visokega plemstva, ki pa občasno omejuje vladarjevo voljo, ampak prenaša absolutizem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

FILIP II.= španski kralj ??2
ABSOLUTIZEM

A
  • Filip II. je začetnik popolnega absolutizma v novoveški
  • nadoblastnik celotnega ozemlja in vladar hkrati
  • dve veji absolutizma; prva je ta, kjer je vladar popoln absolutist, ki se opira na predstavnike plemstva. Druga pa je ta kjer vladar res ne potrebuje nikogar za vladanje- niti predstavniškega telesa.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

MERKANTILIZEM

A
  • princip gospodarske vojne- cilj je čim bolj oslabiti nasprotnika, sebi pa ustvariti čim večji dobiček
  • Politika upravlja z gospodarstvom, vladar pa s politiko
  • Filip II. je preko te politike želel imeti celotno Evropo
  • Filip II. začne z merkantilistkino politiko
  • strateške napake. državo je 3- krat spravil v državni bankrot (korupcija in ponarejanje listin za sredstva)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

PERSONALNA UNIJA PORTUGALSKE IN ŠPANIJE avis

A

izvozno- posredniško vlogo. Dinastija Avis leta 1580 umre, smrt Don Sebastiana in njegovega sina. Filip II. vsili Portugalski personalno unijo in formalno združi državi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Španija 30 letne vojna in 17-18.st.

A
  • država finančno izčrpa,
  • konec personalne unije
  • 1640 Portugalci prekličejo enostransko personalno unijo (Za kralja formalno razglasijo Portugalca ++nastavijo svojega državnega namestnika, ki bo delal za portugalske interese)
  • Do leta 1688 je Portugalska popolnoma samostojna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Španski prestol?

A
  • španski prestol so se potegovali Francozi, avstrijski Habsburžani in angleški kralj Viljem Oranski. Med 1701 in 1713 se dogaja španska nasledstvena vojna, kjer oblast prevzamejo Bourboni (Francija).
  • gospodarstvo slabo, navezano na stalen pritok surovin iz kolonij in na medsebojno izmenjavo z ostalimi kolonialnimi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Filip in Filipi?

A
  • Filip II. nasledi ga Filip III. njega pa Filip IV
  • Zadnji španski Habsburžan, Karel II. umre brez moških potomcev 1700
  • genetika in potomstvo slabo večina umre
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Karel Veliki:

A

Zbriši

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Burgundija:

A
  • Burgundija je bila pomembna srednjeveška vojvodina/kneževina, znana po svoji moči in gospodarskem vplivu.
  • Nahajala se je med Francijo in Svetim Rimskim cesarstvom, z reko Ren kot mejno reko.
  • Burgundija je imela razdeljeno ozemlje na dve glavni regiji: Svobodno Burgundijo (na vzhodni strani Rena) in Kneževino Burgundijo (na zahodni strani Rena).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Filip III. Aragonski:

A
  • Filip III., znan tudi kot Filip dobri, je bil vladar Burgundije od leta 1419 do 1467.
  • Pod njegovim vodstvom je Burgundija dosegla svoj vrhunec moči in vpliva.
  • Med njegovim vladanjem se je Burgundija razširila na območja Lotaringije in Luxembourga ter dosegla vpliv na ozemljih današnje Belgije in Nizozemske.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Karel Drzni:

A
  • Karel Drzni je bil naslednji vladar Burgundije, vladal je od leta 1467 do svoje smrti leta 1477.
  • Med njegovim vladanjem je poskušal širiti svoje ozemlje in vpliv, vendar je umrl med neuspešnim vojaškim pohodom proti Švici.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Anglo-Španska vojna:

A
  • Spopadi, ki so trajali od leta 1586 do 1604, med Španijo (v času Filipa II.) in Anglijo (v času Elizabete I.).
  • Najbolj znan dogodek iz te vojne je bila Španska armada leta 1588, ki je bila neuspešna v svojem poskusu invazije Anglije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Dinastična poroka med Marijo Burgundsko in Maksimiljanom Habsburškim:

A
  • Marija Burgundska, edinka Karla Drznega, se je leta 1477 poročila z Maksimiljanom Habsburškim, sinom Friderika III., cesarja Svetega rimskega cesarstva.
  • Njuna poroka je pripeljala do združitve Burgundske dediščine s Habsburžani.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Filip II. Španski:bur

A
  • Sin Marije Burgundske in Maksimiljana Habsburškega, ki je postal vladar po smrti očeta Karla V.
  • Njegovo vladanje je bilo zaznamovano s težavami v Nizozemski, kjer so se pojavili upori zaradi njegovega centraliziranega vladanja in verske politike. napetosti med katoličani in protestanti.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Začetek upora nizozemska?

A

Med letoma 1567 in 1568 se začne nizozemski upor proti španski oblasti, ki ga vodijo španski najemniški vojaki, imenovani gezi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Arraška zveza in Utrechtska zveza

A

Katoliški in kalvinski prebivalci Nizozemske tvorijo zavezništva: Arraško zvezo za katolike in Utrechtsko zvezo za kalviniste, kar privede do politične delitve med Belgijo (katoliška) in Nizozemsko (kalvinska).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Politika in vera nizozemska

A

Revolucija ni zgolj verski spor, temveč tudi politični konflikt med ljudstvom in špansko oblastjo. Nizozemci zahtevajo politično in versko svobodo ter se upirajo absolutistični oblasti španskega kralja Filipa II.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Podpora nizozemska

A

Kalviniste podpira Anglija, zlasti Elizabeta I., ter nekateri protestantski knezi iz Svetega rimskega cesarstva. Španija, finančno izčrpana zaradi vojne, ne more učinkovito obvladovati upornih Nizozemcev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Premirje in neodvisnost 1609

A

Po dolgih spopadih in obleganjih leta 1609 pride do premirja, ki prizna neodvisnost Nizozemske od Španije, pri čemer del južnih dežel ostane katoliški pod imenom Nizozemska Španija, medtem ko se severne dežele, imenovane Nižje dežele, osvobodijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Osebe
Filip II
Elizabeta I
Maksimiljan Habsburški
Ludvik XIV
Willem Oranski

A
  • Španski kralj Filip II.: Absolutistični vladar, proti kateremu so se upirali Nizozemci.
  • Elizabeta I.: Angleška kraljica, ki je podpirala kalvinske upornike v Nizozemski revoluciji.
  • Maksimiljan Habsburški: Poročen z Marijo Burgundsko, sin Friderika III., ki je s svojim zakonom pripomogel k združitvi Burgundske dediščine s Habsburžani.
  • Ludvik XIV.: Francoski kralj, ki je poskušal zavzeti nizozemske province, a je bil neuspešen.
  • Willem Oranski: Nizozemski državni uradnik, ki se je poročil z angleško princeso v okviru diplomacije in sodelovanja med Nizozemci in Angleži.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Bitke nizozemska

A
  • Spopadi in obleganja (1567-1609): Dolga leta nasilnih spopadov med nizozemskimi uporniki in špansko oblastjo, ki so se končala s premirjem leta 1609.
  • Angleško-nizozemske vojne (1740-1745): Serija vojaških konfliktov med Anglijo in Nizozemsko, ki so vključevali tudi bitke na morju in privedli do prenosa New Amsterdama v last Angležev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Dogodki nizozemska

A
  • Premirje (1609): Konča dolgoletne spopade in prizna neodvisnost Nizozemske od Španije
  • Diplomatska poroka (17. stoletje): Poroka med angleško princeso in nizozemskim državnim uradnikom, ki je okrepila zavezništvo med Nizozemci in Angleži.
  • Mirovni sporazumi (1713): Dogovori med Nizozemsko in drugimi evropskimi državami, ki so končali spore in potrdili nizozemsko samostojnost.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kaj je PARLAMETARIZEM ?

A
  • notranjepolitična ureditev,
  • nizozemska ena izmed prvih v eu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Nizozemska razlike?

A
  • meščanstvo
  • kalvinizem (kalvinizem narekuje pomoč sočloveku zato ni velikih duržbenih razlih)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

1602 ustanovljena NVid?

A
  • nizozemska Vzhodnoindijska družba, ki ima državno jamstvo
  • država nastopa kot poslovni partner, vendar družbe ne lasti.
  • Država jamči za čisti kapital,
  • prepove odnašanje denarja iz države- osnova za merkantilizem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

HUGO GROTIUS

A
  • prva polovica 17. stoletja)= tvorec osnov pomorskega prava, ni bil zaman Holandec.
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Verska svoboda Niz?

A
  • Zavlada popolna verska svoboda, ne poizveduje se o religiji, državo zanima le kaj nekdo dela in koliko kapitala ima
  • izgnani judje (zatočišče v nizozemskih provincah)Prav tako hugenoti (francoski kalvinisti
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Napredki niz?

A
  • Napredki in znanstveni izumi Nizozemcev niso primerljivi z Evropo.
  • Japoncem uvažajo svoje izume.
  • Amsterdam postane finančna in politična prestolnica evropskih protestantov
  • trgovina z diamanti 90%
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

ZAČETKI FINANČNEGA IMPERIJA niz?

A
  • Banke in borze obstajajo v Evropi od 12. stoletja dalje, vendar so v zasebni lasti
  • nizozemci 1609 ustanovijo prvo državno borzo, ki je vezana na državno banko (obe imata državno jamstvo
  • Majhna država je lahko preko kapitala »stopila prosti« veliki Španiji. Svoj kapital previdno gradijo in ga nadzorujejo
  • Nizozemska družba je kalvinistična in strogo naravnana družba.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Španska Nizozemska?

A
  • južni del je katoliški
  • Ostane v španskih rokah vse do 1714 (Rastrski mir).
  • oblast pridejo avstrijski Habsburžani, dobro stoletje Habsburžani, kasneje Nizozemska postane monarhija.
  • Španska Nizozemska na začetku 18. stoletja nima več veliko ozemelj.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

SRC?

A
  • umre sama od sebe, ko jo 1806 ukinejo Lotaringijci (aVSTRIJski cesarji)
    1. stoletju se Habsburžani razdelijo na Avstrijsko vejo in na vejo Pirenejskega polotoka
  • Notranja uprava SRC; velika država razdeljena na 10 cesarskih okrožij
  • Ozemlja znotraj cesarstva imajo posebej izpostavljeno vlogo. Ta ozemlja na cesarske sestanke ne smejo pošiljati svojih poslancev in ne sodelujejo pri odločitvah v odborih
  • Sveto Vaclavska krona je znotraj SRC, vendar deluje zase, saj je kraljevina znotraj cesarstva
  • prelomu iz srednjega v zgodnji novi vek sta v SRC dve kraljevini= Nemško kraljestvo in Češko kraljestvo. Naziv nemškega kralja še ne pomeni naziv SRC cesarja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Kaj vse je obsegalo SRC

A
  • habsburško dedno ozemlje
  • kneževini Bavarska in Salzburg
  • svobodna grofija Burgundija, prednje habsburške dežele, Lotaringija in Palatinat- Renski in Vzhodni, Turingija, Hessen, cerkvene kneževine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Razmerje med nemškim in češkim kraljem

A

češki kralj je podrejen nemškemu, vendar je češki potreben za nemškega kralja. Zakaj? Nemški kralj je bil voljen, ni šlo za dedovanje. Funkcija nemškega kralja ni dedna. V SRC je obstajal dedni princip in volilni princip

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

smrti SRC cesarja -> nemški kralj

A

se je začel volilni postopek. Velikost države in veliko konkretnih interesov; vzroka za volitve. Volilni postopek je veljal od 11. stoletja dalje v največjih državah SRC (Renski volilni knezi). O vladarju naj bi odločal ozek krog ljudi- 7 volilnih knezov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Sredina 14. stoletja + Karel Luksemburški

A

svojim osebnim vplivom je uspel doseči trden dogovor o volilnem postopku za nemškega kralja. Dogovor je bil sklenjen leta 1396 v Zlati buli.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

volilni knezi SRC

A
  • 7 najpomembnejših vladarjev držav v SRC. 7 volilnih knezov= volilni svet= KURIJA.
  • imamo tudi cerkevene kneze in posvetne
  • Ugled teh 7ih volilnih knezov se ni meril po velikosti države, temveč bogastvo in položaj v SRC
  • Palatin->sedež kraljevega namestnika ob smrti vskoči (dedna funkcija)
  • Cerkveni knezi nimajo potomcev, ker jih ne smejo imeti. Pride do funcionalnosti (cerkveni knezi) in dedovanja (posvetni knezi).
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

Volitve novega nemškega kralja?

A
  • postopek izvolitve novega nemškega kralja se lahko prijavi tudi prvorojeni sin aktualnega kralja. Kandidat je moral prejeti večino glasov volilnih knezov (4 ali več)
  • Volitve niso bile poštene (korupcija); kandidat je podkupoval kneze z vrečkami srebrnikov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

1.FAZA IZVOLITVE

A

končana; volilni knezi volili za svojega »favorita«.
Po izvolitvi si je moral novi kralj pridobiti priznanje ljudstva- DRŽAVNI ZBOR. Zbor se sestaja vsaj 1-krat letno in imel je moč, da je izvoljenega kandidata potrdil. Kralj je zdaj priznan, sledilo je kronanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q
  1. FAZA IZVOLITVE kronanje
A

končana; kralj je dobil priznanje ljudstva.
Kralj lahko šele po uradnem kronanju začne upravljati svoje funkcije. Kronanje je zaradi zgodovinskih dogodkov potekalo v Aachnu (tu je bil kronan Karel Veliki). Niso pa vsa kronanja nemških kraljev potekala tukaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q
  1. FAZA
A

končana; kronanje v Aachnu.
Za pridobitev polnega naziva SRC cesarja 8samo en v celi Evropi) pa je moral izpolniti 3 pogoje:
1. kronanje iz rok papeža
2. kronanje le z nujno krono, cesarska krona
3. kronanje v cerkvi Svetega Petra v Rimu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Kaj pa bodoči cesarji in kronanje?

A
  • zaradi Henrika IV., ki je bil leta 1077 izobčen iz Cerkve, saj si je želel pridobiti cesarski naziv brez obiska v Rimu. Pokesa se z romanjem v Canosso, kjer sklenejo dogovor za prihodnje vladarje (obvezen obisk v Rimu).
  • Nemški kralji se tega dogovora držijo do cesarja Karla V. Cesar Maksimiljan pa naziv dobi preko listine, saj zaradi zapore Beneške republike ne more do Rima. Maksimiljan je postal prvi voljeni rimski cesar
  • Od 16. stoletja dalje se cesarje imenuje le preko listin, ni potrebno več v Rim.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

Koliko držav je na ozemlju SRC

A
  • Med 270 in 300 držav znotraj meja cesarstva
  • vsaka država pošle največ 3 poslance na zasedanje zbora
  • zbor sestavljen iz 600 do 650 poslancev. Toliko jih je predstavljalo »ljudstvo« za priznanje novega voljenega nemškega kralja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

Ozemlje in škofije grofije itd src

A
  • Salzburška nadškofija, Praška nadškofija, sufraganske škofije
  • 2 kraljevini, 2 Palatinata
  • kneževine, nadvojvodine (Avstrija), vojvodine (Koroška, Kranjska, Štajerska), mejne grofije (Moravska, Bradenburg, Burgundija), »običajne« grofije (Goriška),
  • cesarska svobodna mesta 25 takih
    *
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

1648knezi

A

konec 30- letne vojne) prinese bistvene posledice za SRC. Sedmim volilnim knezom dodajo še dva- Bavarska in Hanover, torej je od sredine 17. stoletja govora o 9ih volilnih knezih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

Osrednji organi Svete rimske cesarske države so bili organizirani v več institucij

A
  • Državni zbor (Reichtag 550 in 600 odposlancev, ki so se srečevali za reševanje najpomembnejših vprašanj države, kot so volitve novega kralja in obramba pred skupnim sovražnikom. Od leta 1521 se na teh srečanjih obravnavajo tudi vprašanja vere.
  • tajni svet Deloval je kot posvetovalno telo cesarja.
  • Dvorni svet/Sodišče , obravnavalo pravne zadeve v cesarstvu.
  • Komora Upravni organ, ki je skrbel za različne zadeve v cesarstvu.
  • Pisarna Odgovorna je bila za pisanje in hranjenje najpomembnejših cesarskih listin.
  • zakladnica Skrbela je za spremljanje pretoka denarja in bogastva v cesarstvu, ločeno od komore, ki je bila zadolžena za cesarske finance.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

Osrednji organi cesarstva prestolnica

A
  • Prestolnica je tam, kjer je nemški kralj + rimsko- nemški cesar Innsbruck in nato Dunaj
    *
61
Q

Od sredine 15. stoletja pa vse do 1550 Habsburžani

A
  • zaradi premaknjene posestne moči izgubijo na vplivu, postanejo največji nasprotniki plemičem in knezom
  • 1526 Ferdinand I., postane češki kralj, tako pa Habsburžani pridobijo mesto volilnega kneza
  • Za izvolitev nemškega kralja potrebuje le še 3 glasove, saj enega da avtomatsko
  • Vera začne povzročati razdore, saj čez čas Švica izstopi iz cesarstva.
62
Q

Verskopolitična zveza2

A
  • nastanek v poznem 16. in zgodnjem 17. stoletju. Na podlagi vere, ki je predstavljala bistveno višje in pomembnejše cilje
  • src 2 veri (katoliška liga in protestantska unija) Obstoj dveh verskopolitičnih zvez pa ni dolgo zdržal, tudi zaradi velikega števila državic v cesarstvu (270- 300 državic),
  • V češkem prostoru je leta 1617 zbran Ferdinand II., vendar ga izvoli le majhen del plemstva. On ni dedni vladar češke krone, potreboval je potrdilo državnega zbora, ki ga nikdar ni dobil.
62
Q

TRIDESETLETNA VOJNA (1618- 1648)

A
  • kljub augsburškemu verskemu miru. Ni sožitja med verama, veliko protestantov je med meščanstvom. Odločiti si se moral katere vere boš. Ta pritisk je v meščanskih slojih sprožil nasilje in depresije. Večina češkega plemstva je bila evgangeličanska.
  • Čehi ne potrdijo Ferdinanda II. kot svojega kralja, kot voditelja si izberejo Saškega vojvodo Friderika, ki nemudoma postane Ferdinandov tekmec. Leta 1618 Ferdinand II. v Prago z Dunaja pošlje 3 svoje visoke odposlance, bili so Čehi. V Pragi jih vržejo skozi okno v gnojno jamo. Kot elita češkega plemstva, je bil Ferdinand II. ogorčen nad tem dogodkom. Tako se z njegovimi člani ne bo delalo. Tako Ferdinand nad Prago pošlje močno vojaško ekspedicijo najemniških vojakov.
  • Leta 1620 je protestantska vojska poražena proti katoliški, v bitki pri Beli gori. To je simbolni začetek vojne na ozemlju celotnega cesarstva. Čeprav se 1618 z dogodkom v Pragi začnejo trenja.
63
Q

TRIDESETLETNA VOJNA (1618- 1648) faze

A
  • Češko- madžarska faza
    1625-1626 Bela gora in zadnja faza nizozemske revolucije, na katoliški strani delujeta grof Tilly (Belgija) in Wallenstein (Osrednja Nemčija).
  • Danska faza Do 1629 Wallenstein odličen vojskovodja, Ferdinand II. je na vrhuncu moči.
  • Švedska faza Do 1635 Kralj Gustav II. Adolf je močno vključen v vojno. Zmage protestantske strani pod njegovim vodstvom. Po smrti kralja leta 1635 začnejo Švedi popuščati.
  • Francosko- habsburška faza 1635- 1648 V Franciji vlada kralj Ludvik XIII., sočasno pa vlada tudi kardinal Richeliu. Katoliški kardinal se postavi na stran protestantov. Tako se začne zadnja faza vojne.
    Do 1645 sta obe strani močno izčrpani.
63
Q

TRIDESETLETNA VOJNA (1618- 1648) in vera

A
  • Vera je bila izgovor za bojevanje. Ferdinand II. je bil katoliški fanatik, ki je trdil, da je bi bil on vpoklican, da postane absolutističen vladar cesarstva
  • Vso prebivalstvo bi se moralo ravnati po njegovih ukazih (ne bi bilo več protestantov).
  • posledice vojne hude (veliko civilnih žrtev, opustošena mesta).
63
Q

NOVO POLITIČNO IN VERSKO RAVNOVESJE V EVROPI1648 mir

A
  • 1648 je sklenjen Vesfalski kir; mir v SRC, mir med državami, mir med narodi. Sklenjena je kopica mirovnih pogodb, mir pa bi lahko predstavljal mirovno dobo
  • Mir je prinesel velike ozemeljske izgube; Francija je dobila Alzacijo in Loreno- pokrajini na obeh delih Rena. Ren je predstavljal mejo med SRC in Francijo
  • Vse podpisane države priznavajo neodvisnost Švice, Švicarskih kantonov in Združenih Nizozemskih provinc. Francija tako prevzame vlogo Habsburžanov, saj uspejo ustaviti velike habsburške apetite.
63
Q

CESARSTVO PO KONCU 30- LETNE VOJNE

A
  • Brandenburg- Prusija; Evangeličanska provinca, ki je pravi zmagovalec vojne. Vojne med državami SRC se zaključijo, izjema je nasledstvena vojna med Španijo in Francijo. Bavarska se v tej vojni kot katoliška država poveže s Francijo.
  • Bavarska prevzame nalogo renskega Palatinata
  • novi volilni knezi- zdaj jih je 10
  • Habsburžani pa imajo zagotovljen en glas. Habsburžani se obdržijo na prestolu, vendar jih na SRC veže le še strah pred strateško prevlado Francije, ki je zdaj že prva velesila Evrope
64
Q

CESARSTVO PO KONCU 30- LETNE VOJNe karte

A
  • Ozemlje po Vestfalskem miru 1648 (ni velikega ozemlja, vidno tudi slovensko ozemlje)
  • Ozemlje cesarstva glede na notranjo ureditev (Vidne so posamezne dežele znotraj cesarstva)
  • Cerkvene države (ŠKOFIJO Brižin/ Ferising , Škofja loka in bled)
  • Svobodna cesarska mesta (cesarski davek, lastnik cesarska krona, državni zbori)
64
Q

obdobje vojn med Francijo, Nizozemskimi provincami in SRC

A
  • spopadu se cesar Leopold konkretno vojskuje ali je garant (trdnost/ veljavnost pogodb). V pogodbi iz leta 1678 (Nijmegen) Leopold potrdi francoske osvojitve in se ne bojuje
  • 1697 se v Ryswicku zaključi 9- letna vojna. Prvi
    č v moderni Evropi se ustvarijo močne in trajnejše vojaško- politične zveze
    Francoski poraz nad SRC zaustavi Ludvika XIV.
64
Q

Cesarski dvor Leopolda I. na Dunaju

A
  • v času Maksimiljana in Ferdinanda I. narasel
  • prehodu iz 17. v 18. stoletje ima veliko organov.
  • cesarski tajni svet (20 članov- posvetovalni organ cesarja),
  • cesarski dvorni svet/ dvorno sodišče,
  • cesarska dvorna komora/ komorni štab/ zakladnica (18 članov; skrbela je za finance cesarstva in cesarja).
  • Nazivni/ častni komorniki: 325 članov, tudi po dva iz iste plemiške rodbine. Bil je zgolj časten naziv.
  • Svet cesarske komore (16 članov profesionalni uradniki), vsak vodi svoje področje/ pod urad komore kot take.
  • Tri pisarne, kjer nastajajo vsi dokumenti (nemška, latinska, češka- posebej za ozemlje Sveto vaclavske krone), seveda je imela vsaka pisarna osebje.
  • Cesarski vojni svet (8 članov), vse možne oblike obrambe- znotraj cesarstva in za zunanji svet
65
Q

Spodnjeavstrijska vlada in knjigovodstvo

A
  • formalno ločeno ampak se nahaja v isti zgradbi
  • Nadvojvodina Avstrija je bila last Habsburžanov
  • Pomožne funkcije : vrhovni dvorni mojster, kuhinja, dvorna armada, dvorni glasbeniki, vrtnarji (izrecno le na dvoru).
65
Q

PROSTOR ČEŠKE/ SVETO VACLAVSKE KRONE (od srednjega veka do poznega 18. stoletja)

A
  • sestavni del SRC
  • kraljevina Češka, mejna grofija Moravska, vojvodstvo Šlezija, Dolnja in Zgornja Lužica- vse češke pokrajine. Češka je osrednja, zato odloča ob volitvah novega kralja. Volitev je v 15. in 16. stoletju kar nekaj
  • simbol češke države je okronan srebrn lev na rdeči podlagi, ki gleda heraldično desno, gledalčevo levo.
    *
65
Q

Češke dežele do nastopa Ferdinanda II

A
  • Jan Hus - prvi, ki je sprožil proces prevajanja Svetega pisma v druge jezike, Papeška kurija je bila proti njegovim idejam, 1515 so ga sežgali na grmadi, husitske vojne, uprli češki protestanti
  • Sigismund Luksenburški ne uspe zadušiti vojn. Husiti so v vojnah dokaj uspešni- dokler ni prišlo do razkola
  • Že v 16. stoletju je Češka kraljevina izjemno napredna (razna izobraževanja v domačem jeziku, obrt)
66
Q

Kdo živi na češkem ozemlju?

A
  • nemško govoreči in slovansko govoreči prebivalci
  • Kriza na češkem prestolu se začne poglabljati
  • Sigismund Luksemburški ni imel moškega potomca,Jurij Podjebradski ga nasledi, ni imel moškega potomca
  • prvo hčerko poroči z Matija Korvin, s tem pa mu je Jurij Podnjebradski potrdil Korvinu, da bo naslednji češki kralj
  • smrti Jurija pa se upre Ladislav Jagielonec, tako pa si Korvin in Jagielonec razdelita vpliv v češkem prostoru
  • Korvin uvede avtomatizem, kjer ima madžarski kralj prednost pri pridobivanju prestola.
67
Q

Češka in Habsburžani 1526

A
  • Habsburžani na prestolu od 1526 naprej, vendar ne uspejo dobiti dedne krone
  • Češka krona vse do Bele gore ni dedna, to je čas protestantizma
  • živijo nemško kot slovansko govoreči Nasprotja med nemškim in slovanskim plemstvom se poglabljajo (to ne ovira plemičev)
  • Protestantizem je prav tudi pognal korenine med meščanskimi in plemiškimi sloji.
67
Q

Confessio Bohemica

A
  • Češka veroizpoved, pomeni enako kot češka Cerkev
  • Samo na področju Češke kraljevine velja ta Confessio Bohemica
  • Popolna prevlada protestantizma v celotnem prostoru. Pogojevalo je versko svobodo (1570)
67
Q

Češki stanovi in vera

A
  • od kralja Rudolfa II. zahtevali, da se bo kot češki kralj preselil v Prago in jo naredil za prestolnico (Rudolf to naredi do 1573).
  • Ferdinand I. le da obljubo za Prago kot prestolnico, prav tako njegov sin Maksimiljan
  • Z Rudolfom II. pa Praga postane prestolnica SRC do 1609
  • Najliberalnejša verska zaveza v Evropi sploh.
  • Rudolf II. ostane katolik, se ne drži »čigar vlada, tistega vera«. Ne preganja ne katolikov ne protestantov
  • popolno versko svobodo imajo v kneževini Sedmograški/ Transilvaniji (ni v sklopu SRC).
    *
68
Q

kratka vojna med Rudolfom II. in Matija Habsburški

A
  • Matijo nasledi Ferdinand II. Njegovo kronanje poteka brez samega postopka v generalnih stanovih krone
  • Ferdinanda krona češka katoliška Cerkev, ki takrat nima več vpliva
    *
68
Q

praške defenestracije

A
  • Leta 1618 pride do praške defenestracije
  • začne upor plemstva proti habsburškemu vladarju Ferdinandu
  • Ferdinand v Prago pošlje svoje 3 najvišje uradnike, ki pa jih vržejo na kup konjskega gnoja
  • Ferdinand se nasloni na Katoliško ligo in začne pripravljati vojaško odpravo proti Češki. To je pomenilo začetek vojne
  • Najemnike zbira v Španiji, Nizozemski, V Milanu- vmes se zgodi še zavrnitev Ferdinand II. kot nemškega kralja
  • Novi kralj postane Friderik Falški (zimski kralj, na prestolu le eno zimo 1619- 1620). Ferdinandu II. so pomagali Bavarci, vojna se je leta 1619 razplamtela
    *
68
Q

Ferdinand in Gabrijel 1619

A
  • ferdinand je imel je težave s knezom Gabrijelom, najprej se bori proti njemu. Ferdinand gre z močno najemniško ekspedicijo proti Prago
  • Češki plemstvo se ne organizira dobro, niso znali navdušiti čeških prebivalcev
  • Plemstvo izkorišča podložnike in celo meščanske sloje. Češko plemstvo ne želi počakati obljubljene pomoči iz Transilvanije (knez Gabrijel Bethlen).
  • Oktober 1620 se zgodi Bela gor; kot simbolni začetek 30- letne vojne
  • Vzpetina SZ od Prage, kjer sta se spopadli češka- luteranska vojska in oddelki Katoliške lige
  • Češki plemiči »zbežijo« s prizorišča bitke. Bitka je pomenil prelomnico v razvoju razmer na Češkem. Imela je katastrofalne posledice. Ferdinand da ubiti 27 vodij in razpusti vse državne stanove.
69
Q

Ferdinand in notranje avstrijski prostor

A
  • saj je od zdaj dalje vse polagal na katoliško vero 1620
  • Ferdinand je uvedel popoln absolutizem (deželno knežji absolutizem)
  • absolutizem je dobil takojšno obliko že par let po Beli gori, Ferdinand je zahteval katoliško vero, če se je nekdo želel vključiti v deželne stanove.
  • Ko je imel prevlado katolištva v deželnih stanovih je razglasil, da ga kronajo za dednega vladarja Češke. To je pomenilo, da bo njegov prvorojenec tudi češki kralj (močna sprememba). zdaj je vse odvisno od vladarja
70
Q

Karel Liechtenstein in Wallenstein

A
  • prisvojila skoraj tretjino državnega ozemlja. To je rezervoar denarja za vladarja, ki tu naloži ogromen davek. Ferdinand zato lahko financira spopade v sklopu 30- letne vojne
  • davčnih obremenitvah so prizadeti tudi meščanski sloji, ki jih vladar še posebej izčrpava. Plemstva ne želi preveč obremeniti.
  • Postopoma se izčrpava finančna in produkcijska moč meščanskih slojev
70
Q

Bojišča so se premaknila na Z in S 30 let vojne

A
  • Švedi so prišli na idejo, da bi si lahko tudi oni lahko na Češkem kaj prisvojili
  • 1542 temeljito izropajo deželo. Sredina 17. stoletja; Češka je na tleh. Na Češko pa nikdar niso vpadali Osmani, ni turških vpadov
  • južni prostor pod turškimi napadi
71
Q

Regionalizem upravno urejeni in regionalno razdeljeni sestavni deli Češke/ Svetovaclavske krone? po 30 letni vojni

A
  • Zgornja in Spodnja Lužica nista tako prizadeti, Saška je v 30- letni vojni najbolj prizadeta
  • Cesar nima tukaj kaj ukrepati, saj je Saška Brandenburška soseda- obe sta evangeličanski pokrajini
71
Q

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA DO SAMOSTOJNOSTI

A
  • Burgundska dediščina, ki je delno izstopilo: ozemlje Švice (prostovoljno so se odločili za izstop iz SRC).
  • poznem začetku 13. stoletja pa vse do 18. stoletja se je skupnost večala le na en način. To ozemlje se je širilo izključno s samoodločbo (referendum), vseh njenih prebivalcev-vseh dotedanjih delov države
  • Sestavne enote švicarskega mehanizma, ki so se pridruževale obstoječim obvezanim in so se za pristop odločili najprej tisti, ki so bili ZA in kasneje še vsi ostali povezani v Švico- demokratični princip. To je bilo nekaj neverjetnega na začetku novega veka, nikjer ni take demokracije
  • Švicarska konfederacija je nastajala preko ozemeljsko zaključenih območij- kantoni (kantoni živijo sami zase pred in po priključitvi v Švico. )
72
Q

Kaj pomeni samostojno delovanje? švica

A
  • Država nima organa oblasti, ni vrhovne oblasti
  • 7 glavnih provinc z zborom in generalnimi stanovi + generalnim uradnikom
  • ni pa nobenega monarhičnega sistema
  • Kantone druži par skupnih ciljev; o teh ciljih so glasovali posamezno znotraj vsakega kantona (saj ni vrhovnega uradnika oziroma oblasti).
  • Niso želeli imeti vladarjev, niti vrhovnih uradnikov- le vodja samouprave, ki je bil postavljen preko volitev.
72
Q

Osnovne značilnosti švica kanton, src

A
  • pred začetkom 30- letne vojne se Švicarji niso vznemirjali, da so pod vplivom in upravo SRC
  • noben cesar jim ni mogel nič, tu se že dolgo ne pobira davka za cesarsko oblast
  • v toku vojne, kar nekaj švicarskih kantonov trpelo posledice.
72
Q

Ulrich Zwingli

A
  • verski reformator
  • Mir pripelje do miru med katoliki in protestanti
73
Q

Jean Calvin

A
  • je v Švico pribežal iz Francije in širil kalvinsko smer na tem območju
  • Habsburški cesar (katolik) napada Švico, ki je imela veliko protestantskega vpliva
  • vsi kantoni so se odločili za izstop iz zveze SRC in tako se je tudi zgodilo. Od takrat je Švica samostojna
  • Niti Napoleon si ne upa napasti Švice
73
Q

Karta (1285)švica

A
  • zgodnjem 13. stoletju je to področje neprehodno (gorovje
  • ležijo 3je prakantoni (Schwytz, Uri, Unterwalden) kasneje povežejo
  • ljudje živečih srečali na polju in prisegli, da bodo skupaj šli v boj proti Habsburžanom (1291
  • pridružilo se je par novih področij (tudi na severu), zveza je nastajala na nemškem področju- ni bilo sporazumevalnih težav
  • Kasneje k zvezi želijo pristopati ljudje iz francoskega pogovornega področja, kar se je začelo dogajati v naslednjih stoletjih.
73
Q

Karta (1291- 1797)
švica

A
  • širitev države, ob pridružitvi francosko in italijansko govorečih.
  • Doba reformacije in 30- letna vojna (težki časi): Jean Calvin in Ulrich Zwingli- vojne s katoliki in rezultat je Kappelski mri (1531). vsak kanton pravico do verske svobode
  • Verski spori so edini notranji spori (mesto z mestom, posameznik s posameznikom). Ozemlje je tudi notranje živelo brez pretresov in hujših težav
  • Težave v kantonih so reševali sproti. Izogibanje hujšim sporom. V primeru napada od zunaj, pa so kantoni vojaško pomagali napadenemu območju
  • Sami so svojo državno skupnost poimenovali Švicarski soprisežniki
  • Papež po Sacco di Roma- švicarska garda (plenjenje rima 1527)
74
Q

Današnja imena države
švica

A
  • Konfederacija helvetika- latinski izraz, ki je uporabljen še danes. Konfederacija= skupnost konfederalnih enot, kjer je vsak del država zase. Imajo skupen parlament in skupno vlado v Bernu, vendar odločanje še vedno poteka znotraj vsakega kantona preko referendumov.
74
Q

KNEŽEVINA BRANDENBURG- PRUSIJA

A
  • posebna upravna enota
  • Branil naj bi V in SZ meje cesarstva
  • Vladar s funkcijo mejnega grofa dobi funkcijo volilnega kneza (13. stoletje).
  • Država ima funkcijo volilne kneževine. V 15. stoletju je vladarski naziv dobila dinastija Hohenzollern
  • Skozi stoletja se je širila, od 15. stoletja dalje je držala oblast v trdnih rokah in naredila oblast dedno.
75
Q

Karta brandenburg

A
  • ozemeljsko izven SRC. Baltski zaliv- vojvodstvo Prusija, medtem ko je mejna grofija Brandenburg ob reki Elbi in Odri. Med Prusijo in mejno grofijo ni nobene kopenske povezave
  • dinastija Hohenzollern v mejni grofiji imela oblast, v Prusiji ima drugo nalogo
  • Prusija je bila država nemškega viteškega reda ta območja niso pokristjanjena
75
Q

Prusija

A

Tekom 15. stoletja se red bojuje z Litovci in Poljaki, vendar v bitki pri Talenbergu leta 1410 viteški red izgubi in je prisilno priključen k Poljski. Sekularizacija; ljudje se ne smejo poročiti, služiti smejo samo redu (ne smejo imeti lastne družine). Potem pa se voditelj odloči, da bo državo spremenil v posvetno državo- tako nastane iz viteškega reda država Prusija.

76
Q

Volilni knez iz Brandenburga

A
  • združi obe ozemlji pod eno oblast
  • Prevzem evangeličanske vere kot edine vere. To je bilo prej ozemlje nemškega katoliškega viteškega reda
  • Balti se asimilirajo. Od česa je Prusija živela? Mesta postanejo del Hanze
76
Q

Po 16. stoletju se ena država dveh ozemelj postavi kam?

A
  • na stran habsburškega katoliškega vladarja. Dinastija Hohenzollern je dobro vedela, kaj so si želeli pridobiti od vladarja
  • Po koncu 30- letne vere se je lahko država povsem naslonila na SRC cesarja
  • bili so najtesnejši zavezniki cesarja (katolik).
    *** Pred 30- letno vojno sta se obe državi združili pod enega kneza/ vladarja
77
Q

Friderik Viljem (vladavina 1640- 1688)=

A
  • veliki volilni knez.
  • Viljem in Friderik sta postali rodbinski imeni članov dinastije
  • Preko portreta je želel avtor prikazati: Jaz sem vojščak, jaz sem zmagovalec
  • vladarski absolutizem, disciplinirana in delno obvezna vojska
  • ne le najemniška vojska. Ta dinastija je »izumila« obvezno služenje vojaškega roka.
  • Vladar ima vse skozi odlične odnose s plemstvom, ki ga je številno malo. Tisti, ki so postali plemiči so vedeli, da jih čaka služba v vojski.
  • Marija Terezija 70 let za Prusi pa uvede 7- letno obvezno vojaško služenje.
77
Q

Karta ob koncu 30- letne vojne fRIDERIK prusija

A
  • država se je lahko fizično že poveže (v praksi) vendar mednaroden povezave Prusi ne dobijo do konca španske nasledstvene vojne
  • Skozi celotno 18. stoletje bo Prusija še bistveno pridobila na ozemlju. V boju z Marijo Terezijo bo dobila Šlezijo
77
Q

Friderik I. (prvi pruski kralj)=

A
  • pruski mejni grof se razglasi za kralja, ampak se razglasi le za kralja Prusije ne pa tudi mejne grofije Brandenburg
  • Če bi si nadel še ta naziv, bi cesar SRC imel ugovor. Poleg Češke in Nemške kraljevine bi bila tudi še tretja kraljevina Prusija- Brandenburg.
78
Q

BRITANSKO OTOČJE začetki

A
  • Anglija v času Vojne dveh rož 1455- 1480); krono je na začetku imela dinastija Lancaster
  • posesti je bilo ogromno, pristanišča v Rokavskem prelivu- velika ozemlja v Walesu- vse do najbolj severnih območij
  • Družina Tudor na začetku 30- letne vojne nima veliko posesti, ni vplivna
78
Q

Dinastični boj za prestol York vs. Lancaster

A
  • na koncu zmaga dinastija Tudor (»Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«).
  • Dinastiji se medsebojno bojujeta 30 let in se izčrpata do potankosti, veliko umorov (med njimi tudi dva prestolonaslednika
  • Član dinastije Tudor izkoristi priložnost in za roko zaprosi za roko dedinjo dinastije York (Elizabeto), s tem pa ni direktno stopil na stran te dinastije. Zmaga v nekaj bitkah in se lahko preko poroke z Elizabeto Yorško razglasi za vladarja- Henrik VII. (kronan 1485).
  • nova dinastija stopi na prestol in se obdrži 118 let.
  • Elizabeta I. (z njo konec dinastije, saj se nikoli ni poročila). Tudorji so se imenovali za kralje Francije že od 1485- bili so povezani s francoskimi dinastijami. Enako so delali kralji in kraljice Irske.
79
Q

Henrik VIII

A
  • prestol mu je bil vsiljen, saj je bil drugorojenec
  • Starejši brat Artur je bil vzgajan za vladarja, ampak umre v epidemiji
  • Henrik VIII. se poroči s aragonsko princeso Katarino je dinastiji Tudor prinesla mednarodno čast
  • Moški člani dinastije Tudor so bili konkretno poučeni
  • Henrik VIII. je moral očetu, ki je bil na smrtni postelji, priseči, da se bo poročil s Katarino Aragonsko- če se ne bi držal dogovora bi lahko izgubil avtoriteto. Brez avtoritete pa nisi mogel uspešno vladati.
80
Q

HENRIK VIII. in NOTRANJEPOLITIČNI DEL

A
  • Thomas Wolsey je bil najvišji cerkveni uslužbenec (takrat le med 35 in 40 kardinalov v kuriji)
  • Wolsey mora seveda postati anglikanec
  • Henrik VIII.), kot najpomembnejši član dinastije Tudor. Državni grb na levi strani slike, je sestavljen iz več grbov
  • tri zlate lilije so znak Francije, trije zlati levi na rdeči podlagi so angleški
80
Q

1520 izide v angleškem kraljestvu, pod Henrikom VIII.- knjižica kot ugovor zoper prve Lutrove ideje

A
  • Preobrat v njegovi glavi glede snovanja potomstva
  • Če se Henrik VIII. kot prvi izmed evropskih vladarjev ne bi izpostavil s kritiko, ko bi slišal za Lutrovo idejo glede več žen, bi ga »nosil po rokah«.
  • Rešitev je videl v tem, da bi se ločil od katoliške Cerkve in bi ustvaril lastno Cerkev doma (papež ni želel razvezati njegovega zakona s Katarino Aragonsko).
80
Q

Leta 1534 izda Act od Supermancy

A
  • v imenu državne koristi zahteva novo vero zavoljo oblasti. Po letih neuspešnih pogajanj s papeško kurijo, vmes se zgodi tudi Sacco di Roma
  • Henrik VIII. je vse moške na dvoru prisilil podpisati Act of Supermercy- edino Thomas Moore se ne podpiše zavzet katolik
  • Thomas Moore je bil ubit. Veleizdaja in posledična smrt za vse tiste, ki Act of Supermercy niso podpisali.
81
Q

Krona Anglije in krona Škotske se združita

A

1603).

81
Q

Hernik VIII. si je ustvaril svojo Cerkev,

A
  • razglasil za vrhovnega voditelja Cerkve (kot civilna oblast, ki je nadrejena cerkveni instituciji
  • Anglikanska Cerkev ni enaka kot protestantska Cerkev.
  • Uzakoni nove mehanizme življenja običajnih ljudi v čisto praktičnih rešitvah, kot vrhovni voditelj. Oblast je samo soglašala z odločitvami anglikanskega nadškofa (to naredi Elizabeta I.- ni se želela vmešavati v Cerkev).
  • monarh je po svoji funkciji še vedno vodja anglikanske Cerkve.
81
Q

Kralj je od anglikanske Cerkve tudi profitiral

A
  • Krona zapleni vse katoliške posesti, samostani- katoliška Cerkev je v naslednjih desetletjih z Britanskega otočja izginila
  • Elizabeta I. je odobrila versko svobodo, to je začelo sprožati tudi hude verske spore v državi
82
Q

Henrik VIII. otroki

A
  • 3 otroke, dve hčerki in sina
  • Leta 1547 je umrl, nasledi ga 9 letni sin Edvard prevzel naziv kralj
  • Čez 4 leta je Edvard umrl, nadomestila ga je polsestra Marija nastane težava, saj je bila ona hčerka Katarine Aragonske in je bila katoličanka Vladala je 4 leta, nenehni nemiri, saj je želela, da na angleški dvor pridejo katoliki. Poročila se je s španskim kraljem Filipom II. Španskim. Po njeni smrti (1557)
  • Elizabeta I pride na oblast smrt Marije 1558 ona umre 1603
82
Q

KRALJESTVO IRSKA

A
  • 1450; dele ozemlja imajo v lasti Anglo- irski lordi
  • Irska je bila samostojna kraljevina, njen kralj je nosilec angleške krone. Irski otok čuti težke razmere v 17. stoletju v času državljanske vojne
83
Q

ELIZABETINSKA DOBA

A
  • 1558- 1603= vladavina Elizabete I veliko snubcev
  • (9 let pogajanja ali je ustrezen snubec, družina Habsburžanov si je delal utvare). Njena drža je bila ključnega pomena za vzpostavitev notranjega mira v državi. Postala je vzor ženskam iz elitnih družin, raje se ne poročiti, kot pa vse na silo. Elizabeta je to držo prakticirala, saj je bila kronana kraljica.
  • Kronal jo je varuh angleške krone (vojvoda Norfolški
  • vohunjenje zoper nasprotnike (on je razkril nekaj atentatov na kraljico in nanj samega).
83
Q

Bistvo notranjepolitičnih odnosov Elizabete I.

A
  • Odnos med Elizabeto I. in parlamentom je skoraj idealen, svoboda vere in anglikanska vera ima prednost
  • Parlament je bil dvodomen, vendar je plemiška elita v zgornjem domu začela izgubljati pomen.
  • Med 15. in 16. stoletjem državni stanovi pridobijo naziv parlament- v parlamenti prihajajo izbranci, ne pa samo vsak, ki je dovolj bogat.
84
Q

Čas Elizabete I. je čas razvoja kulture; gledališče, glasba literatura

A
  • težki odnosi z Marjeto Škotsko
  • Španijo (pomorske bitke
  • nizozemska meščanska revolucija, kjer se Angleži postavijo na stran kalvinskih nizozemskih provinc
85
Q

ŠKOTSKA IN BRITANSKO OTOČJE OD NASTOPA STUARTOV DO EVROPSKE VELESILE

A
  • Škotska je kraljevina od druge polovice 11. stoletja dalje
    *Do 13. stoletja je že močno podrejena angleški kroni
    Robert II. Stuart (Stewart) zaradi stabilnosti dinastije se njegova oblast krepi. Dinastija ima politiko klanov, klanovski vodje in klanovske skupščine. Škoti se ne mešajo v vojno dveh rož/vrtnic, ki je izven državne meje
  • Ključna je poroka Marjete Tudor (najstarejša hčerka Henrik VII.) s prestolonaslednikom Jakobom IV. Škotskim
85
Q

Škotska nadaljevanje
Jakob6

A
  • Šlo je za dinastično poroko, kjer je potomec prišel na oblast v sosednji državi (Jakob VI.). ime Jakob je bilo škotsko ime, ki ga je v dinastiji dobil vsak prvorojenec
  • Škoti so ves čas katoličani
  • v 15. stoletju se začnejo Škoti povezovati s Francijo, kot državo na celini
  • Ta škotsko- francoska zveza je v 1. polovici 16. stoletja v Francijo pripeljala, hčerko edinko iz zakona Marjete Tudor in Jakoba VI. Škotskim.
  • Marija Tudor je bila soproga francoskega prestolonaslednika, Franca II
  • Marijo vzgajajo na francoskem dvoru, po smrti očeta Jakoba. Govorila je francosko, pozablja na domači dvor
  • Zakon je neuspešen, saj Franc II. umre in Marija Tudor postane vdova
  • vrne nazaj na Škotsko, bila je uradna škotska kraljica (po očetu ima to pravico
86
Q

Škotska nadaljevanje 2
darley

A
  • Vendar jo nadomestijo regenti, vendar je bila vseeno okronana kot samska vdova
  • Situacija je podobna kot v Angliji, kjer vlada samska Elizabeta I.
  • Mariji začnejo iskati ženina, postane Lord Darley- potomec Stuartov. Dobita otroka, - James/ Jakob. Zakon je nekaj let neuspešen, potem pa na plan pride »moški ego
  • Darley ubit v atentatu (eksplozija), za kar okrivijo njo, mora iskati zavetje. Pobegne s šefom Lordom Bothwellom svoje telesne straže na grad, vendar tudi njemu ne podeli kraljevskega naziva, zato more spet zbežati -> gre v anglijo
  • Elizabeti I. Marija mora na Škotskem pustiti sina Jakoba
  • V Londonskem Towerju je zaprta 18 let, želi spraviti celo Elizabeto I. s prestola
  • Elizabeta I. podpiše smrtno obsodbo, Marija Škotska umre, tako pa sin prvorojenec Jakob VI. postane kralj na Škotskem
86
Q

Jakob VI

A
  • direktni potomec dinastije Tudor in dinastije Stuart, edini možni kralj kraljici Elizabeti I. Ob Elizabetini smrti 1603
  • V Angliji je večina anglikancev, katoličani so v manjšini. Tudi na Škotskem pride do razkola glede vere med klani. V angleškem parlamentu je bila večina anglikanska. Škotska družba je manj razvita kot angleška.
  • izpričan katoličan
  • da bi za novega angleškega kralja bil kronan Jakob VI. Škotski in kot angleški kralj Jakob I
87
Q

Kako je lahko Jakob VI. sploh zavladal?

A
  • Jakob pride v London, na Škotskem nastavi državnega namestnika. Nova dinastija je po verskem prepričanju katoliška
  • Sinovi Jakoba VI. Pa so bili različnih ver- tukaj je nastal velik problem
  • smodniška zarota (Smodniška zarota je bila zarota, v kateri je skupina rimokatolikov 5. novembra 1605 poskušala izvesti atentat na protestantskega kralja Jakoba I.)
  • . Po smrti kralja Jakoba na oblast pride njegov sin Karel, ki pa začne z ostrejšo politiko, v primerjavi s parlamentom
  • Odnosi med parlamentom in dvorom se zaostrujejo do te mere, da parlament seka vladarjeve predloge
  • Parlament se boji, da bi prišlo do absolutizma- tega pa si parlament ne želi
  • Sočasno se v SRC proti absolutizmu borijo
  • Pride do državljanske vojne, kjer Karel I. zbeži na Škotsko, takrat ga Škoti pošljejo nazaj v Anglijo
87
Q

Spor med rojalisti in parlamentarci?

A
  • Parlamentarci nastavijo Oliverja Cromwella, ki postavi novo obliko vojaških enot- oboroženi konjeniki s tremi samokresi (porazi nesposobno kraljevo vojsko)
  • še vedno deluje parlament, kjer se zaradi vojne pojavita dve strani: ali si za kralja ali proti/ ali si za parlament ali proti (prvovrstno nasprotje dveh polov
    *
88
Q

Karta England and Wales (1636)

A
  • prikazuje delitev na pokrajine
  • skrajnem JZ grofija Cromwall in druge. Wales je ločen in razdeljen na manjša upravna območja, ki niso grofije
  • vsaka izmed grofij nadzorujejo najpomembnejše plemiške družine tistega časa, primer dinastija Norfolk, Buchingham
  • gre za grofije kot upravne enote
88
Q

Karel I

A
  • javni uboj leta 1649 (edini se je zoperstavil parlamentu
  • Celotna dinastija Stuart je izgnana v Francijo
  • Cromwell postane lord protector/ zaščitnik- on je prvi uradnik države
  • Tako Anglija postane republika. Nastopi 11- letno obdobje, ko povsem absolutistično odloča o državi. »Rezanje parlamenta
  • Na smrtni postelji zahteva, da sina razglasijo za naslednjega lorda protectorja
  • Sina po 8-ih mesecih odstavijo, Angleži pa se odločijo za obnovo monarhije. Iz izgnanstva pokličejo sina Karla I., posadijo ga na prestol in zavlada kot Karel II. Stuart.
  • Škoti se z vsemi temi postopki niso strinjali
  • Karel II. ni katolik (tako se razglaša), moral bi biti anglikanec za Anglijo
  • Karel II. ne bo dosegel absolutizma, leta 1686 je odstavljen/ umre
88
Q

OBNOVA MONARHIJE

A
  • Znova krepitev parlamenta po nastopu Jakova II
  • anglikanec, poročen z anglikanko- obe hčerki sta protestantki, Marija in Ana
  • Starejšo Marijo da poročiti na Nizozemsko. Danski princ je ženin mlajše Ane
  • smrti žene, pa se Jakob vnovič poroči s katoličanko
  • Slavna revolucija- kralja parlament odstavi in mu prepove vstop v državo
  • na oblast poklicati Jakobovo hčerko Marijo Stuart, poročeno z uglednim Viljemom Oranskim
  • Marija in Viljem sta hkrati okronana za kralja in kraljico- enakovredno sta kronana
  • Sprejeta je listina pravic, kot prva demokratična listina v svetu (Bill of Rights). Odtlej je pogoj, da je na angleškem prestolu lahko le nekatolik
89
Q

OBNOVA MONARHIJE 2 del
ana

A
  • Marija še vedno članica dinastije Stuart
  • kralj je le prezentant oblasti, podrejen mora biti parlament
  • Kralj proti ustavi ne more nič
  • S tem je ustvarjena ustavna parlamentarna monarhija, sistem se ohrani do danes (konec sanj o kakršnemkoli absolutizmu v VB
  • Marija in Viljem vladata ustrezno, nimata pa moškega potomca
  • 1703 je na prestol poklicana zadnja, v Angliji, živeča članica dinastije Stuart, Ana- Marijina mlajša sestra
  • umre 1716) je naredila veliko dosežkov. Poglavitni dosežek je priključitev Škotske k Angliji (leta 1707
  • Od sedaj je skupno ime nove države Velika Britanija (ne več Kraljevina Anglija, Kraljevina Škotska in Kraljevina Irska
  • Kraljica Ana je zadnji Stuart na prestolu združene države
90
Q

OBNOVA MONARHIJE 3 del nasledniki nizozemci/ nemci?

A
  • Na angleški prestol pridejo Nemci. Ob smrti dinastije Ane so pogledali, kateri so dinastični predniki (preko porok) dinastije Stuart. Bili so protestanti, kar je bil zadosten razlog za prevzem oblasti v Veliki Britaniji
  • Do konca se oblikuje upravna delitev Velike Britanije
  • Vlada in parlament sodelujeta skupaj. Ko na oblast pride Nemec se to še ponovi nekajkrat
    Britanci ne poznajo volitve predsednika
91
Q

FRANCOSKI PROSTOR OD SREDINE 15. STOLETJA DO LUDVIKA XIII.

A
  • V 11. stoletju je krona imela le 3 kmetije
  • Na vzhodni meji je bila Burgundska kneževina, leta 1477 pa postane ta del burgundske dediščine
  • Provanca je leta 1461 še v papeških rokah
  • veliko posamičnih fevdalnih družin. Družina Bourbon
  • Francoska krona ima na sredini 15. stoletja veliko ozemlja, ne pa vsega.
  • Dinastija Valois nasledniki kapetingov (frankosvki kralji). 2 veji oblikujeta
  • Angleži imajo še nekaj strateških točk na ozemlju francoskih dinastij in krone
  • Na francoske vzhodne meje pridejo Habsburžani preko dinastične poroke z Marijo
    *
92
Q

Francija in sendvič

A
  • Odnosi Francozov z Angleži so vseskozi v trenju, vseskozi rivalstvo- angleži imajo v rokah kar nekaj atlantskih pristanišč. Habsburžani na vzhodu, potem še Burgundija, Habsburžani postanejo še španski kralji- Francija je znajde v »sendviču«, tako jih zatira naslednji dve stoletji.
93
Q

Zgodnja faza francoskega absolutizma

A
  • oblast temelji na kronski oblasti
  • vlada Franc I. Valois, ki živi kot renesančni knez
  • Vlaga državne denarje v gradnjo dvorcev, podpira umetnike, utruja se s Habsburžani na območju severnih Apeninov
  • Želel si je vpliv v vojvodini Milano- to vodi v francosko katastrofo. V Pavii je leta 1525 francoska vojska poražena, Franca I. ujamejo in ga dve leti kasneje spustijo pod veliko denarno kaznijo
  • začne velika gospodarska kriza (Francija ne more vključiti v kolonialne boje s Portugalci in Angleži. )
94
Q

Henrik II.

A
  • sin Franca I.), ne popravi razmera ampak izboljša vojsko
  • oče ga interesno poroči s 14- letno Katarino Medici. Težava nastane, ko vladar umre.
95
Q

Francija in spori

A
  • tudi po vojni pri severnih Apeninih spori niso rešeni
  • Francoski dolgotrajni boji do miru 1558
  • Krvavo 16. stoletja do smrti Henrika IV. Bourbona, do leta 1610. Tudi Henrik II. ima slabe odnose z Angleže
96
Q

Nastop nove vere francija

A
  • Jean Calvin, hugenoti= kalvinci
  • strogost, samoobvladovanje
  • kalvinska vera izjemno hitro utrdi, do okoli 1561 ima v rokah 2000 cerkva
  • za novo vero ogreje tudi plemstvo. Politični cilji so enaki, z oklepanjem nove vere se želi plemstvo braniti pred naraščajočim absolutizmom
  • 30 let vojna (vladar želi le absolutizem)
97
Q

Henrik II.

A
  • umre, s smrtjo (na viteškem turnirju
  • John Notredam (Nostradamus), ki pred viteškim turnirjem Katarini Medici napove izumrtje dinastije. Krona sklene hugenote iztrebiti
  • 8 hugenotskih vojn v katerih je uničen večji del države, miru pa ni
  • vsi sinovi Henrika II. in Katarine, mladoletni, postane Katarina skrbnica Zaradi hugenotskih vojn potrebuje pomoč, zato se odloči za dinastično poroko
  • Henrik je kralj Navare in hkrati vodja območja dinastije Bourbon. Katarina Medici se odloči za dinastično poroko med njeno hčerko in Henrikom Navarskim (poroka na Šentjernejsko noč v Parizu, 24. avgust 1572
  • Katarina je mislila, da bo poroka omilila spopade s hugenoti, vendar pride so pokola, kjer je ubitih med 5000 in 30 000 prebivalcev.
    *
98
Q

Potomstvo henrik Katarina Medici?

A
  • V naslednjih 17- ih letih umrejo kar 4je sinovi Henrika in Katarine
  • družina Volois izumre
  • V vojno za prestol se vmeša Henrik Navarski, ima dvojni prestop v katolištvo.
  • Kralj leta 1598 izda NANTSKI EDIKT
  • Ta edikt lahko primerjamo z AUGSBURŠKIM VERSKIM MIROM, vendar je EDIKT močnejši
    *Kralj, ki izda edikt je lastnik večine ozemlja
  • Za izpolnjevanje nantskega edikta je pomembna krona, za augsburški verski mir pa so pomembni podpisniki
  • 30 letna vojna
  • Spopad je bil tako temeljit in nastop absolutističnih vladarjev, da spopadov naslednjih dvesto let ni. Celi dve stoletji država nima notranjih kriz in državljanskih vojn do 1798
99
Q

Karta ozemeljskih pridobitev od 1552 do 1798
francija

A
  • Henrik II. pridobi škofiji Metz in Toul, Henrik IV. pridobi dve pokrajini tik pod Burgundijo
  • Henrika IV. se po njegovi smrti izkaže kot za pomembnega, močno okrepi vojsko in v državi je dosežena enotnost
  • začetek centralizma
100
Q

Naslednik Ludvik 13

A
  • poroči se z Ano Avstrijsko, Habsburžanka- to sproži pravi šok v Evropi
  • nesposoben za samostojno vladanje ima neverjetno srečo, po zapletih okrog prestola in sistema vladanja se odloči za imenovanje prvega ministra. Prvi minister postane kardinal vojvoda Richelieu
  • Kardinal je sposoben
  • S to poroko sta se povezali francoska krona in habsburška monarhija
  • Francija v 30- letni vojni? Katoliški kardinal je stopil na protestantsko stran, ki je delovala prosti cesarju.
    *
101
Q

Kardinal/ minister Richelieu

A
  • jezuit
  • Zaradi tega se je lahko takoj posvetil državnim problemom, kot je bila državna uprava, izgradnji popolne kraljeve avtoritete nasproti predrznemu plemstvu
  • uniči moč hugenotskega plemstva, kar ni uspelo Henriku IV
  • Nenehno ustvarja pot čistemu francoskemu absolutizmu
  • BIL JE PRVI ABSOLUTIST (sicer ni vladar, je pa vse naredil, da je Ludvik XIII. prišel do absolutistične oblasti
  • Svetuje kralju naj ukine sklicevanje državnega zbora, kralj se le posvetuje z vodilnimi člani plemstva
  • Kdaj se stanovi spet sestanejo? Ko je v Franciji popoln razkol, čas Ludvika XVI. Državni zbor se takrat skliče po 132-ih letih
  • Kardinal se postavi kot katolik proti katolikom, 30- letna vojna
  • Tako je želel oslabiti habsburškega cesarja, če bi Habsburžani v 30- letni vojni zmagali bi sledila francoska katastrofa
102
Q

Mazarin

A
  • Naslednik kardinala Richelieja je postal kardinal Mazarin.
  • najpomembnejša osebnost za novega kralja, ob smrti Ludvika XIII. Je sin star le 4 leta.
  • dva upora francoskega plemstva, kjer Mazarin poskrbi, da sta oba upora uspešno premagana
  • Kronska oblast je še močnejša kot prej.
    *Mazarin je bil skrbnik Ludvika XIV. In je ob prihodu Ludvika na obslat prejel dosmrtno funkcijo ministra
103
Q

FRANCIJA V DOBI KRALJA LUDVIKA XIV

A
  • Vladar je izdal sklep, o katerem se ni smelo dvomiti o njegovi ustreznosti. Na ta način se pride do cilja, vladanje po absolutistični volji
  • Kralj mora vsakodnevno prejemati informacije, ki jih kralj potrjuje ali zavrne
  • Potrjevanje vsakoletnega davka.
  • Sončni kralj potrditve ni potreboval, sam je sprejemal odločitve
  • Ludvikovi zunanjepolitični odnosi + vojne: napadi na nizozemske province, Ludvik XIV. je moral prositi za špansko dovoljenje ali preko morja do Nizozemske
  • nikdar ni mogel podrediti Nizozemce, ki so imeli stalno pomoč SRC
  • najmočnejši nasportnik Ludvika je habsburški cesar (Leopold), ki se je zavedal, kaj bi se zgodilo ob morebitni francoski zasedbi nizozemskih provinc
    *
103
Q

Ludvik 14

A
  • Ludvik leta 1651 (rojen 1638) legalno polnoleten, leta 1660 gre po lastni izbiri v dinastično poroko s habsburško princesko, Marijo Terezo
  • Francoska krona je v 17. stoletju šla v dve dinastični poroki s Habsburžani in s tem dosegal dodatno utrjen položaj v Franciji in v Evropi
  • Ko Marja Tereza umre se Ludvik drugič poroči iz ljubezni. Po Mazarinovi smrti Ludvik sam prevzame osebno vladanje, ki traja do smrti
  • Ludvik XIV. Zavlada sam, brez pomoči prvega ministra- stopil je na Mazarinovo mesto in postal kralj + upravnik države kot take. Tudi po tem je edinstven v takratni Evropi.
104
Q

Sistem regionalne uprave

A
  • začel v obdobju Henrika IV. in se dokončno oblikoval v času kardinala Richelieuja- sistem provinc. Regionalne upravne enote konec 17 .st.
  • -Pariz 1
  • Orleans 2
  • Kriterij ni ozemeljska velikost, temveč strateška pomembnost posameznega področja.
  • Vsaka provinca je bila pod deljena v departmaje, francoski parlament ima 602 poslanca (2 po iz vsakega departmaja). Francoski parlament je enodomen
  • Državnih stanov ni bilo v Franciji in v habsburških dednih deželah, kjer je habsburški vladar uveljavil absolutizem brez državnih stanov
105
Q

Lud 14 francija in vojne

A
  • Devolucijski vojni med Španijo in Francijo, v letih 1667- 1668
  • ludvik 1672 napade Republiko Nizozemsko
  • mir v Nijmegnu(1678)
    *Devetletna vojna/ vojna svete alianse (1688- 1697) se konča z Rijswijškim mirom
  • Španska nasledstvena vojna, ki se začne leta 1701.
  • Ludvik je reševal spore preko pogodb, ki so se po izgradnji dvorca Vesailess podpisovale tam
106
Q

Državni stanovi/ predstavniško telo?

A
  • Ni vrhovnega predstavniškega telesa ali državnih stanov, saj ga vladar ne potrebuje
  • Zato pa toliko bolj uporablja provincijske zbore/ stanove
  • Plemstvo mora potrjevati in urediti vse zadane jim naloge
  • opora vojaki
  • Pariz kot prestolnica je imel mestni zbor Parlament
  • Piramidalna shema, močan administrativni aparat kraljevih uradništev. Provinco upravlja generalni intendant (je zamenljiv), ta uradnik lahko zamenja vsakega uradnika pod seboj (različni razlogi).
107
Q

Zakaj je Ludvik imel raje meščane?

A
  • Plemiči se lahko izgovarjajo na preteklost, lahko zahtevajo več in več.
  • Meščani so hvaležni za visoka uradniška mesta.
  • Visokega plemstva v višjih, bolje plačanih uradniških službah ni
107
Q

Primož Trubar

A

superintednent kranjske cerkve. Generalni intendant- v času Napoleona se ustanovijo Ilirske province, ki jih vodi generalni intendant- tako se funkcija obveljal več let.

108
Q

Kaj vodi kralj?lud 14

A
  • Kralj vodi prav vse, aparat mu prinaša veliko bogastvo iz davkov, o potrošnji pridobljenih sredstev pa odloča Sončni kralj sam
  • . o masi denarja odloča samo on
  • Velike vsote za vojsko, luksuz/ razkošje, politiko (podkupnina vladarjev), ljubice, za osvajanje, za znanost
  • Francija postane strah in trepet Evrope
  • kako lahko zagotovi lud 14 da se bo izvajal učinkovit nadzor, uporabil bo zveste uradnike
    *
109
Q

Kako imeti uradnike na enem mestu?

A
  • Gradnja stavbe, kjer lahko imaš na enem mestu več 1000 ljudi. Načrt Versaillesa, krata iz 1789. Zgradba je bila ogromna, prihod v palačo je konjeniški kip kralja
  • Konkretne ozemeljske pridobitve Ludvika XIV. do začetka španske nasledstvene vojne, ozemlja v tem času so bila preko mirovnih sporazumov
  • Ludvik XIV. je imel konkretne ozemeljske pridobitve, vprašanje je koliko denarja je bilo namenjenega in koliko ljudi je bilo ubitih v vojnah za ta ozemlja.
109
Q

APENINSKI POLOTOK (med 15. in 18. stoletjem):

A
  • Italija ne obstaja
  • več samostojnih manjših in večjih držav
  • Redko kje na tem delu je prihajalo do tako velikih sprememb podreditev in samostojnosti kot na Apeninskem polotoku.
  • Kraljestvo Neapelj, Kraljestvo Sicilija, Kneževine in vojvodstva, Republika
    Največja enota je bila Beneška republika/Benetke, vojvodstvi Milano ter Savoja, cerkvene države – Papeška, škofija Trident, patriarhat Oglej
110
Q

MILANSKO VOJVODSTVO

A
  • zelo vplivna nadškofija z monarhično ureditvijo. Milansko vojvodstvo je bilo naslednica langobardskega kraljestva
  • Ozemeljsko so napredovali (nadškofija in rodbina Visconti pridobijo monarhično oblast )
  • upad moči, do srede 15. stoletja so si opomogli, a so izumrli in je prevzela moč rodbina Sforza
  • že dve generaciji kasneje le žensko potomko Bianco Mario, ki se poroči z Maksimiljanom in Habsburžani so pridobili Milansko vojvodstvo, ki v zgodnjem 16. stoletju pride v španske roke.
111
Q

BENEŠKA REPUBLIKA (Republika Svetega Marka):

A
  • daljšo tradicijo kot Milano
  • nimajo monarha ampak veliki in mali senat
  • Od konca 14. stoletja njihova moč narašča na račun Milana
  • Benečani pa so prevzeli celotno ozemlje Ogleja izven SRNC, brez grofije Gorica, ki se je formalno osamosvojila
  • Trident pa si je priključil Tirolski grof kot varuh in dobil možnost izkoriščanja polovice pridelkov
  • Države so se med seboj bojevale zaradi česar je papež posredovali in 1454 je bil sprejet Mir v Lodiju in je bil nekaj časa mir
112
Q

PAPEŠKA CERKVENA DRŽAVA

A
  • Papeževa posvetna oblast je najnižjo točko doživela 1527. Papež je bil tudi posvetni vladar večjega dela ozemlja in za soseda so dobili Španskega vladarja
  • Razvila se je v državo državic/provinc, ki so imeli do papeža vazalno razmerje. Niso bili zmožni osamosvojitve, so pa lahko pod senco papeža imeli moč, papež je vodili preudarno politiko divide et impera in je vladal do sredine 19. stoletja
  • novonastala Italija, papeško državo do 1872 ukine
113
Q

NEAPELJSKO KRALJESTVO

A
  • celoten jug polotoka, 1504 s smrtjo Ferdinanda Aragonskega preide v roke španskih Habsburžanov
  • Karel V./I.), Od 1734 so zaradi uporov proti avstrijskim Habsburžanom tu nadaljnjih 20 let tu na oblasti Burboni
  • Neapelj vodijo Italijani. Razdeljeno je bilo na province. Neapelj na 12 provinc, Sicilija na 3. Tako upravno shemo so obdržali do konca.
  • V 18. stoletju je občuten vzpon Toskane in Savoje-Piemonta. Ozemlja so se združevala. Večje dežele so si manjše priključile. In v 18. stoletju jih je bilo le še par
114
Q

Kraljestvo dveh Sicilij

A
  • Sardinija, Korzika, Papeške države
  • moč je imelo plemstvo, monarh ni absolutistično vladal),
115
Q

DANSKA IN SKANDINAVSKI POLOTOK (od 15. do konca 17. stoletja):

A
  • Od leta 1397 je celoten prostor bil del Kalmarske unije (politična unija samostojnih »držav«).
  • «). V osnovi je bila personalna zveza treh samostojnih kraljevin (en kralj je vladar vseh treh)- Danska, Švedska, Norveška. Nastala kot odgovor Hanse
  • Hansa je obvladovala ribolov in celotno trgovsko dogajanje
  • Kalmarska unija nastala iz več različnih razlogov. V uniji je očitna prevlada Danske, deluje med obdobjem 1397- 1523
116
Q

Švedskem se začne boj za osvoboditev

A
  • izpod danske oblasti
  • Kralj mora na ostali dve kraljevini nastavljati kraljeve namestnike
  • Samostojnost na Švedskem se je razpletla tekom družine Vasa- Gustav I. Eriksson Vasa vodi ta upor. Leta 1523 se začne samostojen razvoj kraljevine Švedske v severnoevropsko velesilo (to postane v 1. polovici 17. stoletja in ohranila ta status do začetka 18. stoletja
  • Vasa je prevzel luteransko vero, njegova družina postane švedska vladarska dinastija za celo stoletje
  • Švedska se uvrsti v vrsto evropskih protestantskih držav. Razvoj teče z drugačnimi potezami, za razliko od katoliških ozemelj
117
Q

Severni prostor?

A
  • Norveški prostor se ne more povsem osvoboditi
  • Danci so hodili tudi po drugih evropskih dvorih
  • V elizabetinski dobi, je bil eden izmed Elizabetinih snubcev je bil tudi danski princ
  • . V 80.-ih letih 18. stoletja je en Danec prišel v Anglijo, ko je danski princ postal mož kraljice Ane (dinastija Stuart).
118
Q

Gustav I. Vasa (moreš vedeti življenjepis

A
  • malo po osvoboditvi okronan, doseže dednost krone. Dinastija Vasa je na oblasti do 1654
  • zadnja predstavnica Kristina je oblast predala
  • Danska vrhovna oblast na Švedskem je zavirala napredek gospodarskega razvoja, s ciljem, da bi ogromna geografska ozemlja imel pod nadzorom. Gustav Vasa odpira te možnosti, z Danci sklene mir
  • Zbil je vpliv gospodarske združbe Hanse na Baltiku, preko krepitev vojske in mornarice. Švedska mornarica je bila pojem moči v Baltiškem prostoru. Pomembno vlogo je odigrala v 30- letni vojni
  • Švedska je obvladovala območje Finske, kjer ni trdnejše državne oblike
  • Temelji za Švedsko postavi GUSTAV VASA
119
Q

Skandinavija in reformacije?

A
  • širjenja reformacije so na skandinavskem prostoru nastale težave
  • S prevzemom reformacije v vladarsko družino je kralj vztrajal, da bi se prebivalstvo spreobrnilo v protestantsko vero.
  • Posamezni člani dinastije imajo lastne želje
  • Sledile so vojne s sosednjimi Danci, Švedi pa se preko poročnih in političnih povezav začnejo pečati s Poljaku Običajno je šlo za med dinastične poroke.
120
Q

Sigismud III. Vasa

A
  • Sigismud III. Vasa
  • Sigismund je pobegnil (bil je katolik in ne protestant) k sorodnikom na Poljsko
  • 1586 je umrl takratni poljski kralj, izvoljen je bil na mesto poljskega kralja
  • kmalu postal tudi veliki knez Litve, bili sta združeni v eno državo
  • Nato je izsilil položaj švedskega kralja. Bil je ambiciozen človek, po rojstvu na švedskem dvoru je bil protestant, na Poljskem je moral konventirati v katolika. Za švedsko krono je moral biti protestant.
121
Q

Gustav II. Adolf

A
  • strateške sposobnosti vojskovodje. Vladal je 1611 do 1632, velja za največjega švedskega kralja
  • Tvoril je zadnji del do Švedske kot velesile. Po načinu vladanja je bil čisti absolutist**
  • Slavo si je pridobil z zmago nad Danci, Rusi, Poljaki- njegovi uspehi v 30- letni vojni so bili najpomembnejši. Umre v bitki pri Lutznu leta 1632 (spopad katoliške lige in protestantske unije).
  • Čas njegove vladavine je bil pomemben za razvoj Švedske.
122
Q

Status državnega kanclerja za čas Gustava II. Vase je bil

A
  • Axel Oxenstierna (vodil je gospodarski in davčni sistem). Prikaz švedskih kovancev in karta ozemeljskega širjenja švedske kraljevine v velesilo.
  • Še po smrti Gustava II. Adolfa so širili ozemlje
  • Švedi so ohranili vpliv tudi preko svoje mornarice
123
Q

Axel Oxenstierna

A
  • po smrti Gustava II. Adolfa ohranil moč dinastije do nastopa dinastije
  • Gustav II. Adolf ni imel moškega potomca, imel je hčerko, ki so jo vzgajali v izjemnih izobraževalnih naporih
  • edina zakonita Gustavova dedinja
  • Axel je vladal v imenu Kristine, ob očetovi smrti je imela 4 leta.
124
Q

Kristina Vasa

A
  • najdoumljivejših oseb zgodnjega novega veka (oče ji je priskrbel izobrazbo, kot so jo imeli dečki). Kot odrasla je znala tekoče govoriti 6 jezikov, brati še več- ena najbolj izobraženih žensk 17. stoletja
  • zelo svojeglav, pri uveljavljanju svojih pravic je imela veliko težav z visokim plemstvom
  • 1650 zakonito zavlada, pri izpolnjenih 21 letih- leta 1654 jo prisilijo k odstopu s prestola katoličanka
  • Po njeni smrti na oblast pride druga dinastija. Švedi so zasedli in napadli Poljsko, Švedom so pomagali litovski plemiči. Švedi niso osvojili nič pomembnejšega, le neka ozemlja na ozemljih današnje Estonije.
125
Q

KRALJEVINA DANSKE + NORVEŠKA KRALJEVINA

A
  • Prestolnica Danske je Cobenhagn. Leta 1536 Kristijan III., kot danski kralj uvede cerkev augsburške veroizpovedi
  • Na Norveškem zaradi dvojnega vladanja nastanejo težave, vsi na Danskem vztrajajo v luteranstvu.
  • V 16. stoletju je Danska ostala velesila v Baltskem morju. Ko se je kralj Kristijan IV. odločil za aktiven vstop v 30- letno vojno, leta 1625 je ta odločitev pomenila začetek konca danske moči.
  • V bojevanje je država vložila velika sredstva, pokaže se pešanje države in nove razvojne tendence. Danska moč je upadla, vmes pa se je z Gustavom II. Adolfom večala švedska moč.
  • Potencialni snubec Elizabete I. je bil danski snubec. Ana iz dinastije Stuart je bila žena Jurija Danskega
  • Ana nikoli ni bila na vrsti za kraljico. Imela sta otroke, tudi dečke, ampak je sin pri 10- ih letih umrl. Konec upanja za Ano in Jurija za moškega naslednika

ZGODOVINA (7 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions