janko prunk knjiga Flashcards
naučiti
1
Q
Vsakdanje življenje človeške skupnosti v Evropi na predvečer moderne
A
- nismo uporabili pojma družba, ker se nam zdi za ta čas zelo problematičen
- Pojem družbe razvije v času francoske revolucije
- dvojnost med državo in družbo javno/privat
- odnosu mož - žena, med starši in otroki
- gospodarjem in hlapcem
- vladarjem in podložnikom
- obstajajo zadružne zveze
2
Q
Tedanja družba je bila stanovska in samo idealno načelno sestavljena iz treh stanov
A
- plemstva,
- kmetov in
- meščanov
- v resnici pa še bolj komplekso
3
Q
kako pa v eu ozemlje
A
- stanovska fevdalna družba močno razlikovala po posameznih delih Evrope
- tri precej različna področja:
- Zahodno,
- Vzhodno
- Južno Evropo.
4
Q
odvisnost kmeta od zemlje
A
- fevdalni gospodje gospodarili na svojih posestvih neposredno, v lastni režiji ali so zemljo dajali najemnikom, ali so jo za daljšo dobo, tudi za dedno nasledstvo, odstopali kmetom za določeno rento.
- vzhod Laba kmet, poročil, je moral tudi svoje otroke izročiti v službo zemljiškemu gospodu
- poslabšanja podložniškega položaja.
- plemičem posrečilo pritisniti kmečko prebivalstvo v »drugo osebno nesvobodo
- prisilnega dela, izgona s posestva, smrtna kazen
5
Q
Kmetje
A
- 90 odstotkov, so bili kmetje
- Posamezne dežele so od tega povprečja precej odstopale (ang niz višja razvitost)
- veleposestniška lastnina zemlje, ki so jo obdelovali kmetje brez zemlje Italija
- lastništvo zemlje v rokah plemičev (izvrževalec sodstva tudi)
- Plemiči niso vedno živeli na vasi, ampak raje v svojih palačah v mestu
6
Q
Zahodna Evropa
A
- kmečko družinsko gospodarstvo
- kmečke obveznosti predvsem v obliki zemljiške rente
- osebne svobode in svobodne kmečke posesti na obalah skandinavskih deželah
*
7
Q
Sistem in dajatve
A
- podložniki zemljiškim gospodom dolžni bodisi naturalno bodisi denarno rento v določenih letnih časih, ki je bila sestavljena iz glavne dajatve - žita in živine
- manjših dajatev ob posameznih priložnostih, praznikih ali morebitnem gospodovem obisku v vasi
8
Q
Spremembe kmeti
A
- V srednjem veku je bil skupni dogovor med kmeti pomemben, kmetje so izbirali svojega zastopnika, vaškega predstojnika.
- V 18. stoletju je bila vas v Zahodni Evropi razslojena, nekateri kmetje so bili premožnejši, odvisno od vrste zemlje, oddaljenosti od mest in dedovanja kmetij.
- Razsvetljeni absolutizem je posegal v razmerje med gospodom in podložniki, nekateri vladarji so odpravili kmečko nesvobodo.
- Pruski kralj Friderik II. ni odpravil kmečke nesvobode zaradi vezanosti na plemstvo in prepričanja v njihovo moralnost.
9
Q
Plemstvo 2
17-18.st.
A
- Tradicionalna definicija plemstva je v zgodovinopisju pod vprašajem.
- Privilegiji so bili osrednji kriterij, vendar so se močno razlikovali med različnimi deželami Evrope.
- V nekaterih deželah je plemstvo predstavljalo zelo majhen delež prebivalstva, v drugih pa je bilo številčnejše.
- Plemiški položaj: Plemiči so imeli visok socialni položaj, ki je temeljil na lastnini nad zemljo.
- Njihovi privilegiji so bili dedni, pridobljeni preko vojaških zaslug, in vključevali so številne ekonomske, politične in družbene ugodnosti.
- Razlika med plemstvom in kmeti: Plemstvo je imelo višji socialni položaj od kmetov in je gledalo nanje kot na manjvredne. Kljub krščanskemu vplivu so bile družbene razlike nepremostljive.
10
Q
Plemstvo 2 17-18.st
A
- Slabljenje plemiškega položaja: V 17. in 18. stoletju so se zaradi gospodarskega razvoja, sprememb v vojski ter krepitve absolutistične oblasti oslabile tradicionalne privilegije plemstva. Najemniška vojska je nadomestila viteške vojske plemičev, kar je zmanjšalo njihov pomen v državi.
- Demografske težave in sprejemanje novih članov: Plemiške družine so se soočale z demografskimi krizami zaradi stranske zaprtosti. Da bi preprečile upad, so nekatere države začele sprejemati neplemiče v plemiški stan, zlasti izobražene meščane.
- Izobrazba in uradništvo: Plemiči so začeli pridobivati izobrazbo, zlasti pravno, da bi konkurirali za uradniške službe, ki so bile prej rezervirane za izobražene meščane. To je podaljšalo veljavnost in vpliv plemstva v družbi.
- Različni tipi razvoja plemstva: Obstajali so različni tipi plemstva, od visokega do malega podeželskega plemstva, z velikimi razlikami v socialnem in ekonomskem položaju ter številčnosti.
11
Q
Meščanstvo porh
A
- Meščanstvo v evropskem srednjem veku označevalo prebivalce mest z ločenim pravnim položajem od podeželskega prebivalstva.
- Mestno prebivalstvo uživalo posebne privilegije, vključno z avtonomijo v upravi in sodstvu ter organizacijo v cehih.
- Hierarhija v mestu: patriciji na vrhu, sledili obrtniki, reveži in hlapci.
- Spremembe v novem veku: širjenje na predmestja, razvoj kapitalizma, oslabitev korporativne strukture zaradi upora trgovcev in lastnikov manufaktur ter vpliv absolutistične države.
12
Q
Meščanstvo 2
A
- V 18. stoletju meščanstvo ohranilo kolektivno zavest in pravice, vendar so se socialne dinamike spremenile.
- Meščanstvo postalo raznoliko, s skupinami od bogatih posestnikov do izobraženega srednjega razreda.
- Razlike med državnim in plemiškim redom v različnih deželah: v Prusiji in drugih nemških deželah uradništvo podpiralo absolutistično državo, medtem ko so se meščanski in uradniški sloji v Franciji, Belgiji, Nizozemski ter Italiji postavili kot nasprotniki absolutističnega režima.
12
Q
Demografski in gospodarski razvoj 1
A
- Evropsko prebivalstvo pred moderno dobo večinoma živelo na podeželju, le majhen odstotek v mestih, razen v urbanih pasovih kot je bil od Rim do Amsterdama.
- Urbanizacija do leta 1750: Anglija 16,7%, Nizozemska 30%, Avstrijska Nizozemska (Belgija) 19%, Nemčija 5,6%, Francija 9,1%, severna Italija 14,2%, srednja Italija 14,5%, južna Italija 13,8%, Španija 8,6%, Avstrija s Češko 5,2%, Poljska 1%.
- Hitra rast prebivalstva v 18. stoletju, od približno 118 milijonov leta 1700 do približno 190 milijonov leta 1800.
- Demografski razvoj je bil povezan z gospodarskimi dejavniki in migracijami, vključno z notranjimi kolonizacijami.
13
Q
Neagrarno gospodarstvo, obrt in trgovina 1
A
- V neagrarnih panogah, kot so obrt in trgovina, ni bilo tako izrazitega napredka kot v kmetijstvu, razen v Angliji po letu 1760, ki je doživela industrijsko revolucijo.
- Razvoj obrti je bil pomemben tudi za kmečke družbe, saj so obrtni izdelki, kot so orodja, obleka, posoda, stroji in stavbe, bili nujno potrebni.
- Obrtniška proizvodnja je potekala na treh načinih: na vasi z vaškimi obrtniki, v mestih v okviru cehovske organizacije ter na podeželju s presežnimi kmečkimi delavci v zimskem času, organizirano na kapitalski mezdni osnovi.
13
Q
Demografski in gospodarski razvoj 2
A
- Kmečka gospodarstva so večinoma pridelovala za lastne potrebe, le malo za trg, mednarodna trgovina s kmetijskimi pridelki je bila omejena.
- Pomemben napredek v kmetijstvu v 18. stoletju, zlasti na Nizozemskem in v Angliji, s spremembami v kolobarjenju, uvajanjem novih krmilnih rastlin in izboljšanimi orodji.
- Napredek v kmetijstvu je pripomogel k večji pridelavi hrane in preprečil izbruhe lakote, ki so pestile Evropo v prejšnjih obdobjih.
- Razsvetljeni absolutizem v Zahodni in Srednji Evropi spodbujal pravne in socialne reforme, ki so olajšale sklepanje zakonskih zvez kmečkih podložnikov in izboljšale higieno, kar je pripomoglo k večjemu številu prebivalstva.
14
Q
Neagrarno gospodarstvo, obrt in trgovina mesta
in podeželje
A
- V mestih so cehovske organizacije ščitile obrt pred preveliko konkurenco s podeželja in načrtovale svojo proizvodnjo ter vlogo v družbi, vendar so postale manj pomembne sčasoma.
- Na podeželju se je razvila posebna oblika obrtne proizvodnje, imenovana založniški način, kjer so presežni kmečki delavci v zimskem času izvajali dela, kot so predenje in tkanje, pod vodstvom večjih trgovcev ali lastnikov manufaktur.
15
Q
Manufaktura 1
A
- Manufaktura je bila že dolgo znana oblika proizvodnje pred 17. stoletjem, pri kateri so izučeni obrtniki na enem mestu ročno izdelovali zahtevnejše izdelke v večjih količinah za trg.
- Lastništvo manufaktur je bilo v rokah zasebnikov, trgovcev ali vladarjev, odvisno od panoge.
- Od 17. stoletja dalje je država ustanavljala nove manufakture, zlasti za potrebe vojske, kar je privedlo do razvoja različnih industrij v državni in zasebni lasti.
- Manufakturni proizvodi so postali pomemben predmet mednarodne trgovine, saj so bili cenejši in boljše kakovosti kot tisti, ki so jih izdelali cehovski obrtniki.
16
Q
Manufaktura 2
A
- Manufakture so se razvijale tudi za izdelavo luksuznih izdelkov, kot so pohištvo, milo, pomade in porcelan.
- Razvoj manufaktur je spodbujalo vse evropske države, vendar so bile nekatere regije, zlasti Srednja in Južna Evropa, nekoliko zaostale.
- Mednarodna trgovina je doživela premik težišča iz Sredozemlja na zahodnoevropsko atlantsko obalo, kjer je Amsterdam postal središče svetovne trgovine, čemur je sledil London.
17
Q
Manufaktura 3
A
- Kolonialne postojanke so evropskim državam omogočale trgovanje s sužnji, kavo, tobakom in drugimi dobrinami.
- Ustanovljene so bile velike trgovske družbe za trgovanje s kolonijami, ki so monopolizirale trgovino in ustvarjale velike dobičke.
- Poleg čezmorske trgovine se je v 18. stoletju povečala tudi mednarodna trgovina znotraj Evrope, zaradi česar so se odpirale nove trgovske poti in izboljševala prometna infrastruktura, kot so ceste in kanali.
