biti luteran nemec Flashcards
naučiti
1
Q
Pojav protestantizma v Evropi in njegova širitev v naših deželah
A
- — začetek z opisom poti južne železnice iz Dunaja preko Semmeringa in Gradca do Maribora;
- klic na pomoč mariborske evangeličanje gmajne, opisano slabo finančno stanje omenjene verske skupnosti klic napomoč eu
2
Q
— 16. stoletje
A
- val reformacije, ki je bil na silo zaustavljen
- pripadniki spreobrnjeni nazaj ali pa preganjani
- o 1600 je oborožena protireformacijska komisija uničila molilnico znotraj grajske kapele betnavskega gradu pri Mariboru
3
Q
— pojem protestantizem 3
A
- o luteranska/evangeličanska
- o kalvinska
- o anglikanska
4
Q
kršanske cerkve že od 4. stoletja
A
- o 1054; veliki razkol —> katoliška in pravoslavna
- o 14. stoletje: zahodno cerkev zajame nov val razkroja, ki se je navajal z nastanki raznih heretičnih gibanj, t. i. sekt;
- o številni privilegiji višje duhovščine (nepotizem, korupcija, nasilje) so nižali ugled RKC manjkala avtoritarna osebnost (papež)
- Inocencu III je uspelo dušiti dinamične sile, ki so skušale preobraziti življenje in pogled ljudi, nato je politika od 1305 (trije papeži s svojimi simpatizerji) razdelila Evropo;
5
Q
o širom Evrope v 14. stoletju so se pojavila gibanja
A
- John Wycliff v Angliji,
- Jan Hus na Češkem,
- Peter Waldo v Franciji
6
Q
14.—16. stoletja
A
- renesanse in humanizma->poudarila sta namreč zmožnost in lepoto človeka
- pomorska odkritja, iznajdba tiska pa so omogočile informiranje širših plasti prebivalstva
- citat Carterja Lindberga “na predvečer reformacije ni bilo vprašanje, ali se Cerkev naj reformira, ampak kdaj se bo”
7
Q
protestantizma: nemško govoreče dežele
A
- o evropske kraljevine (Anglija, Francija, Kastilija) so si podvrgle visoko plemstvo
- o Nemško cesarstvo (rajh) pa ni imelo prave centralistične oblasti
- notranjosti posameznih kneževin je razvoj bil podoben kot v zahodnoevropskih kraljestvih; najmočnejša v cesarstvu je bila Avstrija, katere deželni knezi iz hiše Habsburžanov so nosili tudi cesarsko krono cca. 50 let so postali (poroke, vojni pohodi lastniki veliko zemlje
8
Q
— Martin Luter 2
A
- razmišljanja o človekovem opravičenju pred Bogom
- človek neposredno v stiku z Bogom
9
Q
o javni nastop: prodajanje odpustkov
A
- Leon X. — nadškof Albrecht Brandenburški
- določeno vsoto je bilo mogoče kupiti spovedno potrdilo, na podlagi katerega je lahko poljubno izbran duhovnik dal verniku odvezo za grehe
- Luter proti nadškodu protestiral
- 1517 (95 tez v latinščini; lahko sleppamo, da so bile namenjene uviverzitetni debati)
10
Q
Albrecht in rim
A
- o Albrecht pošlje teze v Rim; papež zahteva, da se javno odreče svojemu nauku; tega ni storil, zato se 1518 začne proti njemu cerkveni proces in izoblikovala obtožbo, po kateri se mu očita oznanjanje zmotnih naukov o odpustkih, zakramentih in primatu papeža
- trije zakramenti (krst, pokora, sveta večerja
- papeški odlok —> bula; decembra 1520 v Wittenbergu javno sežge —> izobčenje Lutra in privržencev;
11
Q
— dvajseta leta 16. stoletja
A
- pomembna za razvoj reformacije tako v Nemčiji kot v drugi Evropi
- Lutrova smer se je distancirala od radikalnejših, npr. od Thomasa Muntzerja in prekrščevalcev
- o Luter meni, da gre za brezbožno dejanje, ki bi terjalo veliko življenj
- o 1529; državni zbor prepove širjenje nauka — ev. drž. stanovi: protest
- Karel V. se osebno udeleži državnega zbora v Augsburgu (1530)
- to naj bi pomiril napeto stanje katoliki : protestanti
12
Q
o mejnik v zgo. protestantske cerkve
A
- Philipp Melanchton (Lutrov sodelavec) sestavil člene t. i. Augsburške veroizpovedi
13
Q
najbolj sporna vprašanja
A
- sv. večerja: hostija in vino,
- celibat: nebibličen, Bog dal človeku svobodo glede zakona
- vsakodnevne maše: biblično neutemeljene, uvajajo javno nedeljsko in praznično bogoslužje,
- cilj spovedi: ne naštevanje, ampak kesanje in pokora
- ne dopuščanje prisilnega posta in drugih običajev
14
Q
— pogajanja propadla
A
- med kraljem in protestanskimi stanovi je nastal položaj, podoben državljanski vojni (občasni poskusi pomiritev)
- o verski spopadi so povzročili, da so naposled leta 1555 na državnem zboru v Augsburgu dosegli sporazum po načelu „čigar oblast, tega vera“
- ljudstvo moralo pripasti veri svojega deželnega gospoda, ki zanika svobodo veroizpovedi, augsburški mir pa je bil sklenjen ne zaradi tolerance, ampak zaradi politične realnosti
- augsburški mir — zmaga za protestante v političnem smislu
15
Q
Ulrik Zwingli
A
- zwinglianizem se je od luteranstva razlikoval v razlagi obhajila; slednji trdi, da je kristus v evharistiji telesno navzoč stvarno, prvi pa da stvarno; nikoli se nista združila,
- 1531 Zwingli v boju s katoliškimi katoni umre, njegovi simpatizerji so se pridružili kalvincem;
16
Q
— Švica
A
- Jean Kalvin (1509–1564), čigar nauk je bila osnova za helvetsko veroizpoved
- ni bil prvi reformatov Švice
17
Q
Kalvin
A
- 1542, Ženeva; prične reformirati cerkev
- osnova upravne ureditve je bila cerkvena občina
- zagovarjal nauk, da je Kristus prisoten le virtualno (evharistija)
- nauk o božji predestinaciji — človek naj bi bil že vnaprej določen za večno blaženost ali večno pogubljenje
- 1549: pridružitev zwinglijancev, verskih beguncev iz Francije
- kalvinistvo = razvoj v prevladujočo obliko protestantizma;
18
Q
— anglikanizem
A
- Henrika VIII. (1509–1547)
- nastal na drugačni osnovi kot reformacija na evropski celini, saj ga niso vodila duhovna, temveč izključno politično-ekonomska stremljenja posameznika
- pobudnik nastanka anglikanizma in ločitva od Rima — vsi prihodk so se lahko stekali v njegovo blagajno in je bila duhovščina pod njegovim nadzorom
19
Q
Novosti
A
- — za Slovence reformacija pomeni tudi pričetek nacionalne književnosti
- reformacijo, prekomorskimi odkritji in novimi stališči do sveta, tj. renesansa, humanizem, se začenja novi evropski vek
- o prve knjige v slovenskem jeziku
20
Q
Slovenija protestantizem
A
- protestantizem pričel širiti po letu 1520
- širili pa so ga tisti, ki so imeli stike s tujino (Nemčijo
- o notranjeavstrijske dežele (Štajerska, Koroška, Kranjska z Goriško in Trstom reforme Maksimilijan
- o strah pred turškimi vpadi (v 16. stol. izgubijo svojo intenzivnost
- kmečki nepiri in upori —> vrhunec (1478, 1515, 1572/3);
21
Q
— 1523
A
- Trst: prvo znano žarišče reformacije pri nas; škof Bonomo je ustanovil krožek, kjer so razpravljali o protestanskih in humanističnih idejah
- o Primož Trubar pod vplivom Bonoma postane prvo ime slovenske reformacije
- — vladar avstrijskih dežel, kasneje tudi cesar, Ferdinand je leta 1527 izdal vrsto prepovedi glede širjenja protestantizma,
- Ljubljano oblikoval protestanski krožek pod vodstvom deželnega pisarja Matije Klombnerja
22
Q
o udarci proti veri protestantizem
A
- Kacijanerja v Lj. zamenja Urban Textor (pregon zoper člane lj. prot. krožka, tudi Trubar — Nemčija
- protestantizmu —> 1578, Bruck ob Muri, tj. bruška verska pomiritev
- nadaljevanje tridentiskega koncila
- zmaga katoličanov v vojni proti protestanskim knezom v Nemčiji 1546;
22
Q
— reformacija na Slovenskem
imena
A
- o Trubar, 1550: Abecednik, Katekizem,
- o Adam Bohorič, 1584: slovnica v latinščini,
- o Sebastijan Krelj, 1566: Otročja biblija,
- o Jurij Dalmatin, 1584: celoten prevod biblije
23
Q
— Trubar
A
- poklican za organizacijo protestanske cerkve; kot superindendent
- nadzirati predikanje, jih sklicevati na seje, se posvetovati
- v Ljubljani aktiven štiri leta; izgnan, ni se več vrnil; umrl je v Derendingnu leta 1586;
- o to je bil čas, ko je vsaj na Kranjskem zmaga se nagibala na stran protestantizma
- o kmeti se niso za prot. preveč ogreli — vera njihovih gospodov in meščanstva
24
Q
— bruška verska pomiritev
A
- 1578, je bila izsiljena s strani deželnih stanov
- Karel kot vsi Habsburžani so ostajali zvesti katoliški cerkvi
- o izjava v Brucku: taktična politična poteza, po pridobitvi potrebnih sredstev je začel proces rekatolizacije, nadaljuje Ferdinand II
25
Q
Slovenci in protestantizem17st
A
- prvem desetletju 17. stoletja je velik del Slovencev bil spreobrnjen
- protestantizem je preživel ponekod na Koroškem in v Prekmurjuo
- Štajerska: predgorje reformacije notranjeavstrijskih dežel (gorenje knjig, izgnani pripadniki premožnejših družin)
- — protireformacija je zatrla cerkveno organizacijo in pregnala njene najbolj goreče vernike
26
Q
protireformacija
16st
A
- religija mora spremeniti ljudi, ne ljudje religijo
- povečanje cerkvene discipline in papeževe vloge,
- najpomembejši organ: jezuitski red (1534)
- cerkvena inkvizicija, tj. cerkveno preiskovalno sodišče (1542),
- potovanje oboroženih verskih komisij (1599–1601)
izgon protestanskega plemstva = najupornejši del prebivalstva
27
Q
— Maribor1500-1550
A
- zaostajal za drugimi mesti po širjenju reformacije
- o vizitacija 1528: sežgali nekaj knjig, večjega razmaha luteranstva ni bilo,
- o 1529: epidemija kuge, 1532 obleganje turške vojske (neuspešno — Slo. gorice
28
Q
— Štajerska
A
- — Štajerska je razvila protestamsko deželno cerkev brez protestanskega deželnega kneza, saj je protestantizem nastopal agresivno in je znal braniti svoje interese
- o dobro izoblikovane pridige, novega tipa,
- o knjige,
- o letaki,
- o satira,
- o Žehel — zaslišanje v Gradcu, 1580 in 1583; moral obljubiti, da bo dosledno skrbel za ohranitev katoliškega bogoslužja; ampak še naprej ostal toleranten
- o Anton Manikor (1587–1601), župnik; začetek organizacije podravske protestanske skupnosti, vendar strah meščanov
29
Q
Štajerska 2
A
- šele zdaj so imeli Mariborčani priložnost se udeleževati protestanskega bogoslužja
- 1588 so si organizirali svoje pokopališče, naslednje leto stanovanje za predikanta, kasneje še evangeličansko šolo
- 1598 so luterani načrtovali gradnjo cerkve na Betnavi
- — protireformacija v MB ni bila posebej uspešna
- — za razliko od mesta, na podeželju ni bilo pretiranega navdušenja, bolj veliko odkritega sovraštva
30
Q
Maribor 1599 1600
A
- — december 1599; na Štajersko prišla protireformacijska komisija (vodstvo: sekovski škof Martin Brenner); po opravljeni vizitaciji Maribora februarja 1600, je mariborskemu mestnemu svetu in sodniku dala navodila o tem, kako so meščani dolžni ravnati v verskem in nravnem pogledu
- o vsi Mariborčani so se morali na določen dan pojaviti v župnijski cerkvi in se izjasniti o svoji veroizpovedi, in kdor se je izrekel za protestanta, se je imel priznati za katoličana
- sicer se je moral soočiti z izgonom in zaplembo njegovega premoženja
- o to je bil začetek konca reformacijskega gibanja v Mariboru
31
Q
— 1608: vizitacija škofa Brennerja
A
- o odkrije le še osem odkritih pristašev luteranstva in od njih terjal spreobrnitev v roku 10-ih dni;
- o več protestantov se je dalo skriti na podeželju in tajno še naprej pripadalo „prepovedani veri“, ki naj bi po pritoževanjih katoliških duhovnikov župniji dajali slab vzgled in povzročajo neprijetnosti
- o odhod protestantskih meščanov in plemičev iz MB
