Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

PSIHOLOGIJA > MOTIVACIJA > Flashcards

MOTIVACIJA Flashcards

1
Q

izvor besede

A

movere, pomeni gibati se

latinska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

motivacija definicija

A

o Motivacija so vsi procesi, ki vzpodbujajo, vzdržujejo in usmerjajo našo aktivnost z namenom, da bi uresničili naš cilj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

dve vrsti motivacije

A

motivacija potiskanja

motivacija privlačnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

motivacija potiskanja

A

so potrebe (sem žejen, poiskal bom pijačo)  proti cilju nas potiskajo potrebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

motivacija privlačnosti

A

so vrednote, cilji (želim si 5, učim se)  proti cilju nas privlačijo vrednote in cilji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

potreba definicija

A

POTREBA je posledica stanja neravnovesja v našem organizmu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj nas opozarja na pomanjkanje ali presežek

A

o Na pomanjkanje ali presežek nas opozarjajo občutki (snovi v telesu) ali čustva (informacije v duševnosti) odvisno česa nam manjka, imamo preveč

  1. Če nam primanjkuje ali imamo preveč snovi v telesu so OBČUTKI
  2. Če nam primanjkuje ali imamo preveč informacij v duševnosti so ČUSTVA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

cilj definicija

A

o CILJ je nek predmet ali situacija, za katero mi pričakujemo, da bo zadovoljila našo potrebo, vendar jo zadovoljimo z različnimi cilji (občutek žeje, potreba po pijači, cilj poiščem vodo).
Ljudje imamo lahko isto potrebo, a različen cilj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

želja definicija

A

ŽELJA je predstava o cilju, ki bi nam prinesel zadovoljstvo (želim potešiti žejo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

motiv definicija

A

o MOTIV je doživeta potreba, ki je usmerjena k cilju, za katerega pričakujemo, da bo zadovoljil našo potrebo (hočemo svojo najljubšo pijačo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

vrste potreb

A

fiziološke

psihosocialne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

fiziološke potrebe osnovne informacija (4)

A

o FIZIOLOŠKE POTREBE: se navezujejo na neravnovesje snovi v telesu.
1. So nam prirojene razen dihanja, ohranjanja toplote.
2. Vsi imamo enake, univerzalne.
3. Če ne zadovoljimo najprej čutimo nelagodje, nato zbolimo in na koncu umremo.
Če te potrebe niso zadovoljene, se izživijo med spanjem.
4. Živali fiziološke potrebe zadovoljujejo nagonsko, ljudje pa socializirano.
Nagonsko pomeni ne glede na okoliščine, socializirano lahko nekoliko preložimo, upoštevamo lepo vedenje, ne prizadenemo drugih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

potrebe po ohranitvi živlejnja

A

VODA, HRANA, KISIK, SPANEC, GIBANJE, IZLOČANJE, MRAZ, TOPLOTA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

potrebe po ohranitvi vrste

A

POTOMCI

SPOLNOST

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Psihosocialne potrebe osnovne informacije

A
  1. So pridobljene
  2. So posledice življenja v skupnosti
  3. Nimamo vsi enakih: razlikujejo se glede na starost in kulturo
    To lahko privede do konfliktov med generacijami (mladi imajo potrebo po zabavi, stari imajo potrebo po ugledu)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kdo je prvi razvrstil potrebe po pomembnosti

A

abraham maslow

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

definicija hierarhije

A

pomeni, da najprej vsaj delno zadovoljimo vsaj nižje potrebe, da lahko potem zadovoljujemo višje potrebe, vzpenjamo se po lestvici.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

7 potreb

A 
4 osnovne (potrebe pomanjkanja) potrebujemo druge ljudi, da nam jih pomagajo zadovoljiti 
3 višje (potrebe rasti ali potrebe bivanja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

vzroki za nizko samoaktualizacijo (5)

A
  1. Ne poznamo svojih potencialov
  2. Nimamo priložnosti ali časa
  3. Nimamo denarja
  4. Nimamo volje, smo leni
  5. Nimamo zadovoljenih nižjih potreb, predhodnih iz hierarhij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

fiziološke potrebe

A

potrebe po hrani, počitku, kisiku, vitamini, stalni telesni temperaturi, spanju, spolnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

potrebe po varnosti

A

potrebe po socialni in psihični varnosti, po zaščiti pred nevarnimi predmeti in ogrožajočim okoliščinam, pred boleznijo, vojno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

potrebe po ljubezni in pripadnosti

A

dajanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti, zaupanje v druge ljudi in njihovo sprejemanje, druženje, potreba po tem, da pripadamo neki skupini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

potrebe po spoštovanju

A

potrebe po tem, da bi imeli drugi ljudje dobro mnenje o nas, da bi bili cenjeni in spoštovani, deležni pozornosti, bili slavni, pomembni, ugledni, potrebe po samospoštovanju, da bi imeli dobro mnenje o sebi, bili neodvisni in svobodni ter imeli občutek, da nekaj zmoremo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kognitivne potrebe

A

potrebe po znanju in razumevanju, vedoželjnosti, radovednosti, raziskovanje, biti na tekočem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

estetske potrebe

A

potrebe po lepoti, umetnosti, simetriji, redu, kulturi, umetnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

samoaktualizacija

A

potrebe po uresničitvi potencialov oz. talentov
človek naj bi postal to, kar lahko postane (glede na svoje potenciale)
za njegov razvoj in osebno rast je najpomembnejši motiv
samouvrstitev, samopotrditev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

primer ko z eno aktivnostjo zadovoljujemo več potreb

A
  1. Jan trenira nogomet in zadovoljuje kognitivne potrebe, ko se uči novih tehnik, po spoštovanju, ker želi doseči gol, fiziološke, ker se giba, potrebe po ljubezni in pripadnosti, ker je del ekipe, po varnosti, ker se giba in krepi odpornost zdravja, samoaktualizacija, ker razvije svoj talent za nogomet do končno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

primeri ko hierarhija ne velja (zadovoljimo višje in nižjih ne)

A
  1. Nogometaš uživa prepovedane substance in ima s tem ogroženo potrebo po varnosti, zadovoljuje pa potrebo po spoštovanju, ker je boljši na tekmah
  2. Mladostnik ima potrebo po ljubezni in pripadnosti, zato začne uživati droge in ga sprejmejo v družbo, a nima zadovoljene potrebe po varnosti
  3. Dijak želi vse natančno znati, zato se uči cel dan, nič ne je in spi samo 2 uri, naslednji dan vse zna in ima zadovoljeno kognitivno potrebo, a ne fizioloških
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

primer ko hierarhija velja

A
  1. Učenka med poukom posluša in zadovoljuje kognitivne potrebe, med poukom jo mudi na stranišče in odide med poukom, torej da prednost fiziološkim potrebam
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

lastnsoti samoaktualiziranih ljudi

A

1%

  1. Kažejo skrb za druge in okolje
  2. So sposobni empatije (se znajo vživeti v drugega)
  3. So spontani v besedah in vedenju, so ljudje brez maske
  4. Imajo smisel za humor (inteligentni humor)
  5. So ustvarjalni, ker razvijajo svoje talente
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

dinamika motivov ali duševne obremenitve (opis)

A

Včasih se zgodi, da imamo veliko potreb, med katerimi se moramo odločiti kaj bomo zadovoljili, včasih imamo veliko želja, a se izklučujejo. Včasih se zgodijo nepričakovani dogodki, ki nas spravijo iz tira in to nas duševno obremenjuje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

vrste duševnih obremenitev (3)

A

frustracije
konflikti
stres

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

frustracija (definicija)

A

je stanje oviranosti pri doseganju ciljev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

vrste ovir (3)

A

objektivne ovire
subjektivne ovire
socialne ovire

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

objektivne ovire

A
  1. Objektivne ovire so ovire izven nas (denar, sneg, dež…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

subjektivne ovire + primer

A
  1. Subjektivne ovire so ovire v nas (pomanjkanje volje, posluha, trema…)
    Pomanjkanje volje  rada bi imela 5 pa se mi ne da učiti, pomanjkanje posluha  rada bi bila pevka, pa nimam dobrega posluha
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

socialne ovire + primer

A
  1. Socialne ovire so drugo ljudje, pravila, zakoni, morala…
    Rada bi kupila gin pa sem mladoletna, s prijatelji bi šla čez vikend na morje pa mi mami to prepove.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

odziv v frustraciji

A

o Odziv v frustraciji je odvisen od POMEMBNOSTI cilja, ki ni dosežen in od MOČI ovire, če smatraš, da lahko premagaš oviro, potem bomo frustracijo mirno prenesli, drugače pa burno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

pozitivne strani frustracij (2)

A

Pozitivne so takrat, ko jih premagamo in jih ni preveč
Pozitivne so zato, ker nam dvignejo samozavest, dobimo izkušnje, vsakič naslednič bomo znali se spopasti bolje, smo osebno bolj čvrsti in nas ne iztirijo več tako močno, postanemo bolj odporni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

negativne strani frustracij (2)

A

Negativne so takrat, ko jih ne premagamo in jih je veliko
Negativne so trakrat, ko nam nižajo samozavest, postavimo nižje cilje, postanemo vase zaprti in nekomunikativni, zbolimo za psihomatskimi boleznimi – to so telesne bolezni, ki nastanejo zaradi duševnih obremenitev
• Npr. v šoli dobivamo simptome, nas boli trebuh, nespečnost…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

konflikti (definicija)

A

o O konfliktu govorimo takrat, kadar se motivi med seboj izklučujejo in zato smo prisiljeni izbirati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kdo je opisal konflikte

A

levin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

3 vrste konfliktov

A
  1. Konflikt približevanje-približevanje
  2. Konflikt izogibanje-izogibanje
  3. Konflikt približevanje-izogibanje
44
Q

konflikt približevanje-približevanje

A

Privlačita nas najmanj 2 enakovredna cilja in mi smo prisiljeni izbrati le enega, a ima v vsakem primeru ta cilj za nas pozitivne posledice. Huda obremenitevpride med življensko pomembnimi cilji in kadar odlašamo z odločitvijo
• Dijak 4. letnika si mora izbrati le 1 študij, a sta mu všeč farmacija in kemija, odlaša z odločitvijo in doživlja hudo stisko, ker odlaša
• Način odločanja je naosnovi analize plusov in minusov, a pogosto obžalujemo izbiro, tisto kar smo izbrali spoznavamo in vidimo minuse še bolj, pri tisti, ki je nismo izbrali minusi ostanejo enaki in se nam zdi boljša

45
Q

konflikt izogibanje-izogibanje

A

Oba cilja na nas pritiskata in sta najmanj 2 negativna, mi pa smo prisiljeni izbrati enega, v vsakem primeru so posledice negativne in v taki stiski se pogosto predamo sanjarjenju in še bolj odlašamo s to odločitvijo in naredimo še hujšo stisko
• Ženska je noseča in njen plod je prizadet, izbere lahko splav ali održi otroka, ki bo nesamostojen in bo morala celo življenje skrbeti zanj

46
Q

konflikt približevanje-izogibanje

A

En cilj ima pluse in minuse odvisno od zornega kota, najprej delujejo na nas plusi in če se ne odločimo kmalu začnejo vplivati minusi in se nagibamo k nesprejetosti cilja
• Janez je pri delu uspešen in ga želi direktor povišati v vodjo oddelka, Janez najprej vesel zaradi višje plače, ugleda… uzame si čas za premislek in začne razmišljati o odgovornosti, delavnem času…
• Ta konflikt vzbuja slabo vest, če se ne odločimo takoj

47
Q

stres definicija

A

STRES je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odzivov na delovanje stresorja

48
Q

fisiološke S

A

o Fiziološke – se potimo, srce hitreje bije, zenice razširijo, kortizol izloča

49
Q

čustvene S

A

o Čustvene – strah nas je, PREDVSEM neprijetna čustva

50
Q

vedenjske S

A

o Vedenjske – izpademo nerodni, ne koordinirani gibi

51
Q

spoznavne S

A

o Spoznavne – koncentracija nam pada, nič si ne zapomnimo

52
Q

stresorji definicija

A
  1. STRESORJI so vsi dejavniki, ki nas spravijo iz vsakdanjega delovanja – vse kar nas vrže iz tira
53
Q

vrste stresorjev (4)

A

o Iz okolja: hrup, vročina
o Iz delovnega okolja: nerazumevajoči sodelavci, veliko dela, premalo dela, težko delo, odgovornost
• Za nas je to šola, ocenjevanje, veliko snovi, nerazumljiva snov, natrpan urnik
o Vsakdanje skrbi: pomanjkanje časa, finančne težave
o Življenske spremembe: selitev, menjava šole, ločitve, smrt bližnjega, smrt živali, (poroka, rojstvo-prijetna čustva)

54
Q

vrste stresa (2)

A

eustres

distres

55
Q

eustres

A

o EUSTRES je dobri stres, ki nas aktivira, nam ohranja energijo, nas ne izčrpa dokončno, energijo lahko porabimo za druge dejavnosti
• Doživljamo ga kadar so naše zmogljivosti večje, od zahteve stresorja
Šola za tistega dijaka, ki je odličnjak. NI NUJNO (če ima energijo za druge dejavnosti  glasbena šola, prijatelji

56
Q

distres

A

o DISTRES je škodlijv stres, ki nam vzame vso energijo in nimamo energije za nič drugega, stanje doživljamo kot gorje
• Doživljamo ga kadar so naše zmogljivosti manjše od zahtev stresorja
Ves čas se učim pa ne morem dobiti več kot 3. (šola je distres, brez časa)

57
Q

primer eustresa in distresa

A

Šola je lahko eustres ali distres, za dijaka z lepimi ocenami je distres, ker se konstantno uči, za dijaka s pravdobrim uspehom je lahko eustres, ker ima počitek, se ukvarja se z drugimi stvarmi

58
Q

POTEK DELOVANJA STRESORJA (splošni prilagoditveni sindrom)

A

opiši sliko

59
Q
  1. alarm (2)
A

šok in protišok

60
Q

šok

A

Postanemo za kratek čas zmedeni, neracionalno vzdihujemo in se gibamo, zavijamo z očmi, naše delovanje je podpovprečno
Primer: na mizo dobim kontrolko it MAT in vzdihnem, hitro obrnem list, a ne morem vsega preleteti, izpihnem zrak

61
Q

protišok

A

Odločimo se, da se bomo s stresorjem spopadli, skušamo se umiriti, začne delovati simpatično živčevje in nas pripravi na večje obremenitve, naša učinkovitost narašča
Primer: začnem brati naloge na testu, skušam se zbrati in umiriti

62
Q
  1. odpor (2)
A

uspešno in neuspešno

63
Q

uspešno

A

Nadpovprečno delovanje, če se s stresorjem spopademo USPEŠNO se človek umirja, vračamo se na normalno raven delovanja, občutimo zadovoljstvo
Primer: začnem reševati naloge, razmišljam kako sem naloge reševal v šoli, doma, sem zelo zbran, pazim, da se ne zmotim, rešim vse kontrolko oddam, pomenim se s sošolci, imamo enake rezultate, po 10 minutah se zberem in lahko sledim pouku

64
Q

neuspešno

A

Nadpovprečno delovanje, če se s stresorjem spopadamo NEUSPEŠNO človek še naprej deluje nadpovprečno, pojavijo se drugi stresorji, odpor se nadaljuje in ta tempo stalnih nadpovprečnih obremenitev lahko zdržimo od 6-8 tednov
Primer: ne rešim vsega, imam slab občutek, grozi mi 1, strah me je in sem žalostna, nisem zbrana in razmišlja kaj ga čaka, se v mislih pripravlja za naslednja ocenjevanja, njegova faza odpora se nadaljuje

65
Q
  1. izčrpanost
A

Nastopi po 6-8 tednih konstantnega odpora z nadpovprečnim delovanjem, naše delovanje počasi upada, dokler ni naše delovanje kot običajno

66
Q

znaki izčrpanosti (3)

A

telesno področje
duševno področje
vedenjsko področje

67
Q

telesno področje

A

• TELESNO PODROČJE: zniža se odpornost in zato pogosteje zbolimo, pojavijo se PSIHOMATKSE bolezni, ki so telesne bolezni, ki nastanejo zaradi duševnih obremenitev, to so npr. rane na želodcu ali 12-sterniku, migrene, srčni infarkt, visok krvni tlak, rak na črevesju, poslabša se stanje sladkornim in asmatičnim bolnikom

68
Q

duševno področje

A

težave s spominomm, koncentracijo, postanemo cinični-zajedljivi

69
Q

vedenjsko področje

A

slaba koordinacija gibov, zatekanje k hrani, pijači, drogam…

70
Q

preprečevanje posledic stresa (6)

A

o Stresni situaciji se ne moremo izogniti, lahko preprečimo njene posledice;
o NAČRTOVANJE ČASA: načrtujemo več dni v naprej, v urnik vnesemo prosti čas
o OPORA V BLIŽNJIH: te potolažijo in spodbujajo, a ne dan pred stresno situacijo, le predčasno
o GIBANJE: fizične aktivnosti, nesmemo pretiravati npr. le hoja do znoja, saj nam lahko to povzroča stres
o SPROSTITVENE TEHNIKE: dihalne vaje, meditacija, joga… uporabljamo le če smo jih vešči
o PAZIMO NA PREHRANO

71
Q

preprečevanje posledic stresa (3)

A

konstruktivno
nekonstruktivno
z obrambnim vedenjem

72
Q

dejavniki reševanja duševnih obremenitev (4)

A

osebnostna čvrstost
čustvena stabilnost
inteligentnost
izkušnje

73
Q

osebnostna čvrstost

A

je lastnost, ki določa koliko duševnih obremenitev lahko prenesemo brez večje škode

74
Q

3 lastnosti osebnostne čvrstosti

A

izzvanost
angažiranost
občutek notranjega nadzora

75
Q

izzvanost

A

pomeni, da v duševni obremenitvi vidiš izziv, priložnost, da se dokažeš in nekaj pozitivnega narediš zase
Primer: janez piše v 4. letniku MAT 1 in reče, da se bo to že naučil, prej kot znam bolje je, saj bom moral to znati za maturo
Opomba: če je človek osebnostno ne čvrst, bo vsako duševno obremenitev videl kot GROŽNJO, ki se zanj slabo konča
 Primer: imel bom popravni, ne znam se naučiti tega, nebom mogel na maturo…

76
Q

angažiranost

A

• ANGAŽIRANOST: pomeni, da se človek takoj loti reševanja problema in išče rešitve po različnih poteh
Primer: vpraša kdaj lahko popravljam oceno, išče inštrukcije, pomoč sošolcev…
Opomba: če je človek osebnostno ne čvrst, bo PASIVEN, nič nebo ukrepal, čakal bo, da se problem reši sam
 Primer: morda ga bo profesor vprašal sam od sebe

77
Q

občutek notranjega nadzora

A

• OBČUTEK NOTRANJEGA NADZORA: ljudje, ki imajo to lastnost vedo, da so sami odgovorni za napako in da je le od njih odvisno kako se bo izteklo
Primer: Janez krivi sebe, ker se ni dovolj učil, ve da bo popravil le, če se bo sam pobrigal za to situacijo
Opomba: če je človek osebnostno ne čvrst, bo imel OBČUTEK ZUNANJEGA NADZORA, kar pomeni, da bo mislil, da je za situacijo kriv nekdo drug, razplet situacije pa od nadnaravne sile ali sreče
 Primer: Janez krivi učiteljevo slabo učenje, prosi boga, da bo vse vredu, njegova ocena je odvisna od dneva učitelja in sreče, katero vprašanje dobi

78
Q

čustvena stabilnost

A

pomeni, da jih duševne obremenitve ne iztirijo in odreagirajo razumsko, če ne odreagirajo čustveno stabilno, rešujejo neučinkovito, nezbrano, nekonstruktivno

79
Q

inteligentnost

A

pomeni, da bolj inteligentni svoje izkušnje hitreje in bolj učinkovito povezujejo med seboj in so bolj uspešni

80
Q

izkušnje

A

pomagajo reševat duševne obremenitve, več izkušenj, bolj učinkovit

81
Q

konstruktivno reševanje duševnih obremenitev

A

Konstruktivno je učinkovito, skušamo premagati tako, da k problemu pristopimo razumsko in iščemo različne poti, možnosti, pri tem upoštevamo druge

82
Q

načini konstruktivnegaa reševanja

A

premostitev ovire
nadomestitev cilja
odložitev cilja, na čas, ko so razmere ugodnejše
sublimalno vedenje

83
Q

premostitev ovire

A

z oviro se spopademo, odpravimo, dosežemo cilj

Primer: MAT pišeš slabo, naučiš se in oceno popraviš

84
Q

nadomestitev cilja

A

Včasih so ovire nepremostljive, zato mi poiščemo drug, enakovreden cilj
Primer: Telefon ti pade v reko, nemoreš ga dobiti, zato kupiš enakega, novega

85
Q

odložitev cilja, na čas, ko so razmere ugodnejše

A

cilj lahko dosežemo kasneje, čas je točno določen, imamo razumen rok
Primer: hočem si kupiti nove čevlje, a so predragi, počakam na razprodajo čez 2 tedna

86
Q

sublimalno vedenje

A

napetosti, ki jih doživimo ob obremenitvi izživimo na družbeno sprejemljiv način
Primer: minka piše MAT 2, to jo iztiri, je nervozna…, a počaka do doma, da radio naglas in izživi energijo s plesom

87
Q

nekonstruktivno vedenje

A

je neučinkovito, čustveno, v ospredje pade izražanje neprijetnih čustev, jeza, žalost, cilj opustijo in se za doseganje ne trudijo, zato so manj uspešni

88
Q

načini nekonstruktivnega vedenja 5

A 
agresivno vedenje 
regresivno vedenje 
utišanje neprijetnih čustev 
prehitra vdaja 
umik iz situacije
89
Q

agresivno vedenje

A

o Agresivno vedenje: je tisto vedenje, kjer namerno delamo škodo drugim, porivanje, brcanje, uničevanje stvari…
Primer: Janez piše MAT 1 in kontrolko zmečka in gre iz razreda, zaloputne z vrati

90
Q

regresivno vedenje

A

o Regresivno vedenje: tisto vedenje, ki ni primerno našim letom, smo ga v otroštvu uporabljali, da smo dosegli kaj, trmanje, cepetanje, cviljenje, jokanje
Primer: Marisa dobi slabo oceno pri MAT po koncu pouka se zjoče pred profesorjem

91
Q

utišanje neprijetnih čustev

A

o Utišanje neprijetnih čustev: opišemo s hrano, pijačo, drogami, pretiranim nakupovanjem…
Primer: Dobim slabo oceno in si grem popoldan v trgovino nekaj lepega kupit

92
Q

prehitra vdaja

A

o Prehitra vdaja: naredimo premalo poskusov, da bi problem rešili
Primer: končaš študij in napišeš 3 prošnje, vse 3 so zavrnjene in si nezaposlen, ker se vdaš in ne napišeš več

93
Q

umik iz situacije

A

o Umik iz situacije: umaknemo se iz situacije, kjer bi doživeli neprijetna čustva
Primer: dijak se dogovori, da popravlja oceno, a ga ni na uro, šprica

94
Q

obrambno vedenje, še + in -

A

OBRAMBNO VEDENJE ali obrambni mehanizmi je tisto vedenje, ki ga uporabimo avtomatično, nezavedno. Uporabimo ga, ko je ogroženo naše samospoštovanje, kadar bi morali priznavati nekaj, zaradi česar bi nas okolica lahko izločila, spremenila mnenje o nas
+ Nas trenutno razbremenijo in se počutimo bolje
- Na dolgi rok cilj ni dosežen

95
Q

načini obrambnega vedenja 11

A 
racionalizacija 1 
racionalizacija 2 
zanikanje 
projekcija 
identifikacija 
introjekcija 
sprevračanje 
kompenzacija 
nadkompenzacija 
potlačevanje ali represija 
premik
96
Q

racionalizacija 1 (bolj pogosta)

A

o Racionalizacija 1 (bolj pogosta): je navajanje sprejemljivih razlogov za naše spodrsljaje in neuspehe
Primer: Minka piše MAT slabo, (NE SME BITI ODLOČI SE) doma reče (ne odloči) da so itak vsi slabo pisali, da je bila kontrolna težka… v resnici je bila lahka

97
Q

racionalizacija 2

A

o Racionalizacija 2 (manj pogosta): ponižanje dosežkov drugih in povišanje svojih
Primer: sosed je kupil nov avto, oči reče brezveze je prevelika poraba bencina, naš je najboljši že 15 let

98
Q

zanikanje

A

o Zanikanje: si ne priznamo, da imamo problem, se delamo da ne obstaja
Primer: Janez pije in mu rečejo, da preveč pije, on reče to pa že ne

99
Q

projekcija

A

o Projekcija: svoje slabe lastnosti prepišemo drugom in se s tem razbremenimo, nam je lažje, druge slabšarimo
Primer: babice so na kavi in opravljajo vse, ko grejo domov ena reče, da sovraži obrekovanje ljudi

100
Q

identifikacija

A

o Identifikacija: mi si VSE lastnosti drugih pripišemo sebi, prevzamemo njihovo identiteto, se nam dvigne samozavest
Primer: otrok brca žogo, obnaša se kot nogometaš, pljuva po tleh in se meče na kolena
Primer: identifikacija pri mladih; ena se začne oblačit, govorit, pisat kot ti

101
Q

introjekcija

A

o Introjekcija: pripišemo si POZITIVNE lastnosti drugih
Primer: dijake je strah mature, novomeški gimnazijci pišejo maturo nadpovprečno, to pomeni da bom tudi jaz dobro pisal, ker sem gimnazijec
+ To nas spodbudi in potolaži
- Lahko te zavede, da se ne učiš

102
Q

sprevračanje

A

o Sprevračanje: navzven kažemo druga čustva, kot jih doživljamo, ker če bi kazali prava bi bili deležni posmeha, jeze…
Primer: Janezu je Mojca všeč, Janez spotakne Mojco in ona mu reče dej nehej no, v resnici ji je to všeč

103
Q

kompenzacija

A

o Kompenzacija: nadomestimo s ciljem, ki ni enakovreden
Primer: učenki negre v šoli in ima 3 predmete 1, je pa uspešna v športu
Primer: mož in žena nemoreta imeti otroka in kupita psa
+ Vsaj na enem področju smo uspešni
- Ta cilj ni enakovreden in še vedno ostane nedosežen

104
Q

nadkompenzacija

A

o Nadkompenzacija: takrat ko imamo na nekem področju pomanjkljivost in ravno na tem področju dosežemo visok uspeh
Primer: Dijakinja pride iz Ukrajine sredi leta v SLO in ne zna slovensko, se cele dneve uči in nima časa za nič drugega (veš čas posveti le temu-obrambni mehanzem), v drugem letniku ima slo 5
+ Doživiš uspeh
- Drugo vse opustiš

105
Q

potlačevanje ali represija

A

o Potlačevanje ali represija: mi neprijetne dogodke ali prepovedane misli, želje potlačimo iz zavesti v nezavedno potem se teh stvari ne zavedamo, vendar še vedno delujejo na nas, kar se pozna v našem vedenju
Primer: poročena žena, mati 3 otrok se zaljubi v mladega moškega. Zaveda se, da bi jo okolica izločlila, zato se ljubezni odpove in potlači v nezavedno, pozna se v odnosu do moža, je hladna

PSIHOLOGIJA (16 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions