kisik Flashcards
lastnosti kisika
•Kisik je najpogostejši element
•Ima tri izotope: 16O - 99.759 %, 18O - 0.2039 %(za radioaktivno sledenje) in 17O - 0.0371 %.
•Elementarni kisik obstaja v dveh oblikah - O2
in t
O3
•Čeprav je energija vezi velika, je dokaj reaktiven. Spojine tvori z vsemi elementi razen helija, neona in argona.
•Z veliko večino elementov reagira neposredno (izjeme so Xe, Rn, halogeni razen F, nekatere žlahtne
kovine).
vir kisika
Glavni vir je zrak, pomemben vir je
tudi voda.
Industrijsko pridobivamo kisik
največ s frakcionirno destilacijo utekočinjenega zraka
v manjšem merilu pridobivajo tudi z elektrolizo vodnih raztopin hidroksidov ali
oksokislin.
sestava zraka
(zrak vsebuje 78.09 molskih % N2, 20.95 mol. % O2, 0.93 mol. % Ar, 0.03 mol. % CO2…)
Utekočinjanje zraka-potek
po Lindejevem postopku
•Joule-Thomsonov efekt (hlajenje plinov ob ekspanziji)
•Zrak stisnejo na 2 x107 Pa in ga ekspandirajo na sobni tlak - 105 Pa
•Pri tem se ohladi za 45 ºC.
•Že ohlajeni zrak hladi novega stisnjenega in temperatura v nekaj ciklih doseže vrelišče
Glavni porabnik kisika
so železarne (reguliranje redukcijskih procesov v plavžih).
V laboratoriju -pridobivanje kisika
.
velikokrat ga vzamemo iz jeklenk, manjše količine pa lahko pridobivamo iz
oksosoli s segrevanjem:2KClO3 → 2KCl + 3O2
(podobno gre tudi s KMnO4)
2KNO3 → 2KNO2+ O2
2HgO → 2Hg + O2
.
Zanimiva je reakcija:
2BaO2 → 2BaO + O2
, ki pri 700ºC teče v desno, pri 500ºC pa v levo in je bila v prejšnjem stoletju
edini tehnološki način pridobivanja kisika.
Brez segrevanja lahko pridobimo kisik z oksidacijo vodikovega peroksida s kalijevim manganatom
VII (Saidlova aparatura):2KMnO4+5H2O2+3H2SO4 → 2MnSO4+K2SO4+8H2O+5O2
pridobivamo kisik iz
oksosoli s segrevanjem:
(2 reakciji)
2KClO3 → 2KCl + 3O2 (podobno gre tudi s KMnO4) 2KNO3 → 2KNO2+ O2 2HgO → 2Hg + O2 .
Zanimiva je reakcija pridobivanja kisika z barijem
2BaO2 → 2BaO + O2
, ki pri 700ºC teče v desno, pri 500ºC pa v levo in je bila v prejšnjem stoletju
edini tehnološki način pridobivanja kisika.
Brez segrevanja lahko pridobimo kisik
z oksidacijo vodikovega peroksida s kalijevim manganatom
VII (Saidlova aparatura):2KMnO4+5H2O2+3H2SO4 → 2MnSO4+K2SO4+8H2O+5O2
fizikalne lastnosti kisika
Je paramagneten, Topnost v vodi pri 0oC in 101,3 kPa je 0.049 l na 1l vode
zato (pri višji temperaturi manj - toplotni
izpusti v reke in potoke so omejeni!
Kako kisik tvori vezi?
- sprejem dveh elektronov - nastanek oksidnega iona. To je sicer močno endotermen proces (1/2O2 + 2e- → O2-, DHo=908 kJ), vendar je znanih veliko ionskih oksidov, ker se poraba energije (tudi za ionizacijo kationov) kompenzira z veliko mrežno
energijo. - Tvorba dveh kovalentnih vezi (ker ima dva samska elektrona v 2p orbitalah). Vezi sta lahko usmerjeni na dva atoma, ali pa na enega (dvojna vez).
- Tvorba ene kovalentne vezi z istočasnim sprejemom elektrona (OH-, ClO-).
- Tvorba treh ali več kovalentnih vezi je redka. Če so vezi tri, koordinacija piramidalna (H3O+), če so štiri pa tetraedrična.
Kemijske lastnosti kisika
(je oksidant)
Spajanje s kisikom je v veliko primerih povezano s sproščanjem toplote in svetlobe
(gorenje), kar uporabljamo za pridobivanje energije.
Spajanje s kisikom je tudi temelj procesov dihanja, trohnenja, gnitja, korozije.
kako delimo okside, razlika med njima
Okside delimo na ionske in kovalentne.
Ionski oksidi v vodi disociirajo, oksidni ion protolitsko reagra z vodo:
O2- + H2O → 2OH-, K=1022
.
Z raztapljanjem ionskih oksidov v vodi dobimo
reakcija:
hidrokside:
Na2O + H2O → 2NaOH
CaO + H2O → Ca(OH)2
.
kako delimo okside
reakcije
Na ionske in kovalentne
Netopni oksidi (Al2O3, Fe2O3) nimajo bazičnih lastnosti.
Molekulski (kovalentni) oksidi reagirajo z vodo na drugačen način (nastanejo kisline):
N2O5+ H2O → 2HNO3,
SO2+ H2O → „H2SO3“ (kisli dež).
Reakcije oksidov s kislinami in bazami dajejo neposredno soli:
CaO + 2HCl → CaCl2+ H2O,
N2O5+ 2NaOH → 2NaNO3+ H2O.
Nekateri oksidi reagirajo lahko kislo ali bazično (amfoterni oksidi - primer je ZnO):
ZnO + 2HCl → ZnCl2+ H2O,
ZnO + 2NaOH + H2O → Na2[Zn(OH)4].
Molekulski (kovalentni) oksidi reagirajo z vodo
r
na drugačen način (nastanejo kisline):
N2O5+ H2O → 2HNO3,
SO2+ H2O → „H2SO3“ (kisli dež).
Reakcije oksidov s kislinami in bazami dajejo
r
neposredno soli:
CaO + 2HCl → CaCl2+ H2O,
N2O5+ 2NaOH → 2NaNO3+ H2O.
Nekateri oksidi reagirajo lahko kislo ali bazično
r
(amfoterni oksidi - primer je ZnO):
ZnO + 2HCl → ZnCl2+ H2O,
ZnO + 2NaOH + H2O → Na2[Zn(OH)4].
kako nastane ozon
Nastane pri reakciji med molekularnim in atomarnim kisikom.
•V visokih plasteh atmosfere kozmični žarki razbijajo molekule kisika, iz atomov in celih
molekul nastane ozon.
•Ozon potem učinkoviteje prestreza kozmične žarke kot kisik.
•Nekateri plini (iz pršilk) in reaktivna letala pospešujejo razpad ozona (ozonska luknja).
kako pridobivamo ozon
- Najlaže ga pridobivamo v električnem polju (ozonizator) - izkoristek je do 15 %.
- Nastane tudi pri reakcijah, kjer se sprošča atomarni kisik (razpad KMnO2na MnO2in kisik, elektroliza raztopine H2SO4).
Z ozonom je mogoče oksidirati srebro in jod
Ozon je močnejši oksidant od kisika. Z ozonom je mogoče oksidirati srebro do
peroksida in pridobiti jod iz jodida:
2Ag + 2O3 → Ag2O2+ 2O2,
2I- + O3+ H2O → I2+ 2OH- + O2
pridobiti jod iz jodida z ozonom
2I- + O3+ H2O → I2+ 2OH- + O2