IzjavniRačun Flashcards

1
Q

Zapišite resničnostno tabelo za izjavni veznik

negacija, konjunkcija, disjunkcija, implikacija, ekvivalenca

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kakšen je prednostni vrstni red izjavnih veznikov ∧, ∨, ⇒, ¬, ⇔?

A

¬, ∧, ∨, ⇒, ⇔

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Naj bo n ∈ N naravno število. Koliko različnih n-mestnih izjavnih veznikov
obstaja? Odgovor dobro utemeljite.

A

Število n-mestnih veznikov = 2 . N-izjavni veznik je neka n-člen operacija v

n**2

množici {0,1}, oz. to je preslikava oblike F:{0,1}**n -> {0,1}

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako so definirani izjavni izrazi? Navedite vse štiri točke definicije.
-Kaj vse so izjavni izrazi..

A

a. Izjavni kostanti 0,1 (laž in resnica) sta izjavna izraza
b. Izjavne spremenljivke (a, q, r) so izjavni izrazi
c. Če je A izjavni izraz, je tudi ¬A izjavni izraz
d. Če sta A in B izjavna izraza, so tudi (A ∧ B, A ∨ B, A ⇒ B, A ⇔ B) izjavni izrazi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je izjava?

A

Izjava je vsak stavek, ki je bodisi resničen, bodisi neresničen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako delimo izjave?

A

a. Po vsebini na: resnične (1), neresnične/lažne (0)

b. Po obliki na: osnovne/enostavne, sestavljene

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Naštej nekaj izjavnih veznikov! Po mestnosti.

A

a. Enomestni: negacija

b. Dvomestni: konjunkcija, disjunkcija, implikacija, ekvivalenca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako je definirana ekskluzivna disjunkcija?

A
Ekskluzivna disjunkcija (A ⊻ B – beremo: A ekskluzivni ali B) je resnična natanko tedaj, ko
je natanko eden od izjavnih izrazov A in B resničen.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je resničnostna tabela izjavnega izraza?

A

Resničnostna tabela izjavnega izraza za vsak nabor logičnih vrednosti izjavnih spremenljivk
pove logično vrednost izjavnega izraza.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je tavtologija?

A

Tavtologija je izjava, ki je »vedno« resnična.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je protislovje?

A

Protislovje je izjava, ki je »vedno« neresnična.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kdaj je izjavni izraz nevtralen?

A

Izjavni izraz je nevtralen, če ni ne tavtologija, ne protislovje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Napiši nekaj primerov tavtologije!

A

Tipične tavtologije so: p V ⌐p p => p p <=> p

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Napiši nekaj primerov protislovja!

A

Tipična protislovja so: p Ʌ ⌐p ⌐(p => (q => p)) p <=> ⌐p

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kdaj sta izjavna izraza A in B enakovredna?

A

Izjavna izraza A in B sta enakovredna, če imata pri veh naborih vrednosti izjavnih
spremenljivk enako vrednost. V tem primeru pišemo A ~ B

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj pravi izrek o enakovrednih izjavnih izrazih?

A

Izjavna izraza A in B sta enakovredna natanko tedaj, ko je izraz A <=> B tavtologija. Za
enakovrednost izjavnih izrazov veljajo naslednje zveze:
a. A ~ A
b. Če A ~ B, potem B ~ A
c. Če A ~ B in B ~ C potem A ~ C

17
Q

Kaj so zakoni izjavnega računa?

A

Nekateri pari enakovrednih izjavnih izrazov imajo posebna imena. Takim izjavnim izrazom pravimo zakoni izjavnega računa.

18
Q

Kako pokažemo, da sta izjavna izraza enakovredna?

A

Dovolj je da pokažemo da imata izraza pri vsakem logičnem naboru vrednosti spremenljivk isto logično vrednost. Sestavimo resničnostno tabelo in pogledamo, če je v vseh vrsticah ista logična vrednost.

19
Q

Kako pokažemo, da sta izjavna izraza neenakovredna?

A

Dovolj je da pokažemo, da imata izraza pri vsaj enem (lahko tudi pri večih) logičnem naboru vrednosti spremenljivk različno logično vrednost. Sestavimo resničnostno tabelo in pogledamo, če se v kateri vrstici logični vrednosti razlikujeta

20
Q

Kaj je disjunktivna normalna oblika?

A

DNO izjavnega izraza A je izjavni izraz Adno, za katerega velja:
a. A ~ Adno
b. Adno je disjunkcija osnovnih konjunkcij
Osnovna konjunkcija je konjunkcija izjavnih spremenljivk in/ali njihovih negacij.

21
Q

Kako izjavnemu izrazu A določimo izjavni izraz ADNO?

A

ADNO lahko zgradimo tako, da za vsak nabor pravilnostne tabele, pri katerem je izraz A resničen, pripravimo eno osnovno konjunkcijo. V njej nastopajo v tem naboru resnične spremenljivke in negacije v tem naboru lažnih spremenljivk.

22
Q

Kaj je konjuktivna normalna oblika?

A

AKNO izjavnega izraza A je izraz AKNO, za katerega velja:
a. A ~ AKNO
b. AKNO je konjunkcija osnovnih disjunkcij
Osnovna disjunkcija je disjunkcija izjavnih spremenljivk in/ali njihovih negacij.

23
Q

Kako izjavnemu izrazu A določimo izjavni izraz AKNO?

A

AKNO lahko zgradimo tako, da za vsak nabor pravilnostne tabele, pri katerem je izraz A neresničen, pripravimo eno osnovno disjunkcijo. V njej nastopajo v tem naboru lažne spremenljivke in negacije v tem naboru resničnih spremenljivk.

24
Q

Kateri izjavni izrazi imajo DNO?

A

Vsak izjavni izraz, ki ni protislovje ima DNO.

25
Q

Kateri izjavni izrazi imajo KNO?

A

Vsak izjavni izraz, ki ni tavtologija, ima KNO.

26
Q

Kaj je posledica izjavnih izrazov DNO in KNO?

A

Za vsak izjavni izraz A obstaja enakovreden izjavni izraz B, ki vsebuje samo veznike: negacija, konjunkcija, disjunkcija (polni nabori)

27
Q

Ali je DNO enolično določena?

A

Ne. DNO dobimo na osnovi vrstic, kjer je A resničen. Pri tem pa ni nujno da vrstice izpisujemo po vrsti (na primer: od zgoraj navzdol). Vrstice (ki v DNO nastopajo kot osnovne konjunkcije) pa lahko med seboj tudi pomešamo – pri tem se vrednost izraza ne spremeni. Zaradi tega ne moremo trditi da je DNO enolično določena.

28
Q

Kdaj pravimo, da je družina izjavnih veznikov N poln nabor?

A

Družina izjavnih veznikov N je poln nabor, če za vsak izjavni izraz A obstaja enakovreden
izjavni izraz B, ki vsebuje samo veznike iz N.

29
Q

Naštej nekaj polnih naborov!

A

Polni nabori so: {⌐, Ʌ, V} {⌐, Ʌ} {⌐, V} {⌐, =>} {0, =>}

30
Q

Kako v praksi pokažemo, da je nabor izjavnih veznikov N poln?

A

To pokažemo tako, da naredimo naslednje:

a. Izberemo znan poln nabor izjavnih veznikov Z
b. Vsak veznik iz znanega nabora Z izrazimo samo z uporabno veznikov iz N

31
Q

Navedite oba de Morganova/distributivnostna/absorbcijska zakona izjavnega
računa in enega od njiju dokažite.

A

a. De morgan:
i. ¬(A ∨ B) ∼ ¬A ∧ ¬B
ii. ¬(A ∧ B) ∼ ¬A ∨ ¬B
b. Distributivnost:
i. (A ∨ B) ∧ C ∼ (A ∧ C) ∨ (B ∧ C)
ii. (A ∧ B) ∨ C ∼ (A ∨ C) ∧ (B ∨ C)
iii. (A ∨ B) ∧ C ∼ (A ∧ C) ∨ (B ∧ C)
c. Absorpcija:
i. A ∧ (A ∨ B) ∼ A
ii. A ∨ (A ∧ B) ∼ A