Geografija Flashcards

1
Q

Geografija

A

veda o zemeljskem površju
Izvor. GE (zemlja) + Grafein (pisati)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kdaj postane veda?

A

v 19. stoletju zaradi preučevanja pojavov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Predmet proučevanja geografije

A

pokrajina, regija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Pokrajina je…

A

zaokroženo območje s skupnimi značilnostmi (reliefnimi, podnebne, pedološke,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Delitev geografije

A

OBČA: zemeljsko površje- fizična, družbena
REGIONALNA: svet, Evropa, Slovenija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Geosfera sestavljena iz

A

atmosfera- ozračje
litosfera- trdna zemeljska skorja
hidrosfera- vodovje
pedosfera- prst
biosfera- živi svet
antroposfera- vse kar je ustvaril človek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Po čem se loči geografija od drugih ved?

A

po tem, da pojave v pokrajini preučuje celostno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Elemente pokrajine delimo na

A

naravnogeografske ali fizične- relief, podnebje,…
družbenogeografske ali družbene- prebivalstvo
zaznavne ali vidne sestavine- vse kar vidimo
nevidne ali skrite sestavine- podnebje, veter,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Elementi pokrajine

A

tudi dejavniki
elementi pokrajine so med seboj povezani in součinkujejo en na drugega.
spreminjanju dejavnikov pravimo procesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Razlika med naravno in kulturno pokrajino

A

v naravi ni videti posega človeka v kulturi pa je (npr. njive)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Karta

A

v določenem razmerju pomanjšana podoba zemeljskega površja
poznamo:
- splošne (površje, vodovje, naselja,…)
- tematske (prebivalstvo, padavine,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Glavni elementi karte

A

ime karte
legenda
merilo
kartografska mreža

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Merilo

A

od njega je odvisna natančnost karte
pove nam koliko so resnične razdalje na Zemlji pomanjšane na karti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Karte glede na merilo

A

Karte velikega merila- manjše območje bolj podrobno
Karte malega merila- večje območje manj natančno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Vrste meril

A

številčno
grafično
opisno merilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Koliko je 1 cm na karti km v naravi

A

med zadnjima dvema ničlama za pet mest

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Koliko je 1 cm na karti m v naravi

A

med zadnjima dvema ničlama za 2 mesti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Izohipse

A

z njimi prikazujemo oblike zemeljskega površja
so točke, ki povezujejo točke z isto nadmorsko višino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Geografska lega kraja

A

odčitamo njegovo geografsko širino in dolžino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Orientacija

A

sposobnost hoje po nam neznanem območju
je sposobnost znajti se v neznani pokrajini glede na smeri neba in pripomočkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Orientacijska točka

A

objekt po katerem se orientiramo v naravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Azimut

A

kot med severom in objektom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Orientacija zemljevida

A

kompas položimo na zemljevid ter zemljevid nato vrtimo toliko časa dokler igla kompasa ne kaže na vrh zemljevida oz. ko je sever na karti vzporeden s severom v naravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Določanje azimuta

A

kompas obrnemo tako da preko vizirja na njemu gledamo proti točki na terenu, ko se igla umiri obrnemo limb tako, da se magnetna igla pokriva z 0 stopinj na limbu
na merilni točki kompasa potem preberemo stopinje azimuta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Proučevanje pokrajine
preteklost in zdaj

A

preteklost: odkrivanje še neznanih kontinentov
danes: raziskujemo vsako pokrajino posebej, raziskujemo območja, ki še niso raziskana ali so podvržena spremembam

26
Q

Geografsko raziskovanje

A

pisarniško in terensko delo

27
Q

Terensko delo

A

ogled pokrajine
naredimo fotografske posnetke in narišemo skice
zapisujemo pomembne ugotovitve
posnetki z magnetofonom in videokamero

28
Q

Pridobivanje podatkov

A

ankete
meritve
nabiranje
laboratorijske
kartiranje

29
Q

Terenski pripomočki oz. oprema

A

kompas in karta
termometer
temperatura inverzija
barometer
anemometer
naklonometer
pH meter

30
Q

Tipi pokrajin glede na relief

A

visokogorja
hribovja
gričevja
nižine
kotline
kraške planote

31
Q

Tipi pokrajin glede na podnebje

A

tropske
subtropske
zmerno tople
subpolarne
polarne

32
Q

Tropski toplotni pas

A

0- 23,5 stopinj
tropski deževni gozd- celo leto nad 25 stopinj- pljuča sveta
sekanje gozdov povečuje učinek tople grede
redka poseljenost zaradi vlage, vročine in bujnega rastja
biološka pestrost- veliko različnih rastlinskih in živalskih vrst

33
Q

Savana

A

trnata
nizko travna
visoko travna
redke pokrajine z vmesnim redkim drevjem
savane gosto poseljene zaradi ugodnega podnebja
veliko živalskih vrst- razvit safari
imajo deževno in sušno dobo

33
Q

Savana

A

trnata
nizko travna
visoko travna
redke pokrajine z vmesnim redkim drevjem
savane gosto poseljene zaradi ugodnega podnebja
veliko živalskih vrst- razvit safari
imajo deževno in sušno dobo

34
Q

(pol) puščave

A

sahel- predhodni pas med savano in puščavo
manjša vlažnost zraka
ni padavin oz. so majhne
padavine pod 250mm- puščave
padavine 250-500mm- polpuščave
nastajanje oaz
podnebne spremembe povzročajo širjenje puščav

35
Q

Subtropski toplotni pas

A

23,5- 40 stopinj
sredozemsko rastje
subtropski vlažni gozd
monsunski deževni gozd
kitajski kras- monsunsko podnebje oblikovalo stožce

36
Q

Zmerno topli toplotni pas

A

stepa- travnata pokrajina
delimo na:
-nizkotravne
-visokotravne
-prerije- stepe v S. Ameriki
pampe- stepe v J. Ameriki
listnati gozd
mešani gozd
iglasti gozd (tajga)

37
Q

Subpolarni toplotni pas

A

66,5- 70 stopinj
tundra- lišaji, mahovi, grmovje
značilne nizke temperature, močni vetrovi, majhna količina padavin
tla so zamrznjena do 9 mesecev
poleti se tla odmrznejo zato so težko prehodna
vse imajo na količih

38
Q

Polarni toplotni pas

A

70/ 80- 90 stopinj
ni prsti in ni rastja
sever- Arktika- medvedi
jug- Antarktika- pingvini

39
Q

Na človeka in njegove dejavnosti vplivajo

A

podnebne razmere
relief
voda
prst
rudna bogastva
naravne nesreče

40
Q

Vpliv podnebja na človeka

A

najgosteje sta poseljena zmernotopli in subtropski pas
najbolj redko pa tropska in subpolarna območja
največji vpliv ima na kmetijstvo in turizem

41
Q

Podnebni elementi

A

temperatura
zračni pritisk
vlaga
padavine

42
Q

Podnebni dejavniki

A

relief
geografska širina
rotacija zemlje
oddaljenost od morja
morski tokovi
človek

43
Q

Določanje toplotnega pasu na podlagi KLIMOGRAMA

A

tropski- temperatura nad 20 stopinj
subtropski- temperatura nad 20 stopinj
zmernotopli- poleti nad 10 stopinj, pozimi okrog 0 stopinj
subpolarni- temperatura pod 10 stopinj
polarni- temperatura pod 0 stopinj

44
Q

Vpliv reliefa na človeka

A

od reliefa je odvisna poselitev človeka (gostota, tip naselja)
velik vpliv ima na promet in kmetijstvo

45
Q

Tipi naselja

A

samotne kmetije- visokogorja
zaselki- hribovja
razložena naselja- gričevja
sklenjene vasi- nižine

46
Q

Vpliv človeka na vodovje

A

že prve civilizacije naseljevale ob rekah
v današnjem svetu je problem litorarizacije- obale so prenaseljene notranjost pa prazna
velik vpliv ima na podnebje in turizem

47
Q

Vpliv prsti na človeka

A

bolj rodovitna prst več poselitve
prst je preperela kamninska podlaga
človek vpliva na prst z gnojenjem, gradnjo,…

48
Q

Pedogenski dejavniki za staranje prsti

A

podnebje
kamninska podlaga
rastline in živali
relief
čas
človek

49
Q

Prst sestavljajo

A

mineralni delci oz. anorganski- največ
voda
zrak
organski delci- najmanj

50
Q

Lastnosti prsti

A

tekstura
struktura
vlažnost
barva
globina
rodovitnost
prekoreninjenost

51
Q

Vpliv rudnih bogastev na človeka

A

v preteklosti so se množično naseljevali ob rudnikih zaradi rudarstva, industrije,…

52
Q

Vpliv naravnih nesreč na človeka

A

povzročajo materialno škodo in človeške žrtve

53
Q

Vplivanje človeka na okolje

A

človek je začel posegati v naravo z prvo industrijsko revolucijo
najprej je bilo onesnaženje le v mestih in industrijskih območjih, vendar se je razširilo po vsem svetu

54
Q

Onesnažena območja v času ind. revolucije

A

srednja Anglija
Porurje v Nemčiji

55
Q

Vplivi človeka v naravo so vidni v

A

onesnaženosti vodovja
onesnaženosti ozračja
degradaciji gozdov
eroziji
širjenju puščav

56
Q

Dejavnosti, ki najbolj ogrožajo okolje

A

promet
industrija
gospodinjstva

57
Q

Največja ekološka problema

A

toplogredni plini
ozonska luknja

58
Q

Posledice tople grede

A

višje temperature zraka
taljenje ledenikov
širjenje puščav
večje poplave

59
Q

Posledice širjenja ozonske luknje

A

bolezni kože
uničenje planktona
poškodbe rastja

60
Q

Vrste naravnih nesreč

A

Meteorološke
vodne
geološke
astronomske
biološke

61
Q

Naravne nesreče v Sloveniji

A

poplave
suše
žled
pozeba
toča
potresi
zemeljski plazovi