CIVILNO PROCESNO PRAVO Flashcards
Kaj je namen civilnega pravdnega postopka?
Namen civilnega pravdnega postopka je razrešiti civilni spor – doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici. o Sporna razmerja so vsa razmerja, o katerih odločajo redna sodišča. To so: premoženjska razmerja, druga civilnopravna razmerja, osebna razmerja, družinska razmerja.
Kakšne narave so civilnopravne pravice?
Civilnopravne pravice so dispozitivne narave (so pravne možnosti, ki jih ima posameznik). Posameznik lahko te možnosti izkoristi, ali pa ne. Zato ima pravdni postopek INDIVIDUALISTIČEN ZNAČAJ, ki se izraža v dveh bistvenih načelih: o NAČELO DISPOZITIVNOSTI: pravda je v celoti v rokah strank (po volji strank se postopek začne, teče in konča); o NAČELO RAZPRAVNOSTI: dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (procesno gradivo je vse, kar je lahko podlaga sodbe).
Ali ZPP pozna načelo oficialnosti?
Izjemoma je uveljavljeno NAČELO OFICIALNOSTI:
o V določenih primerih sodišče odloča po UD ne glede na voljo strank. Potem, ko stranke začnejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodišča. o 7/II ZPP: Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3/III ZPP: Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki 1. nasprotuje prisilnim predpisom, 2. nasprotuje moralnim pravilom), vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. V takih primerih lahko sodišče ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale. Sodišče brez posebnega predloga strank uporablja izkustvena pravila, pravila znanosti in strok ter pravila logičnega mišljenja. Sodišče samo uporablja pravna pravila, pri čemer ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank.
Materialno procesno vodstvo
MATERIALNO PROCESNO VODSTVO (285 ZPP): sodnik mora s postavljanjem vprašanj in na drug primeren način skrbeti, da stranke med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo.
Kaj je pravdni postopek in kako je sestavljen?
Pravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za cilj odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka.
Civilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic
Kdo so procesni subjekti pravdnega postopka?
PROCESNI SUBJEKTI so: sodišče, stranke in
o drugi udeleženci
Kateri dve vrsti pravil sestavljata civilno procesno pravo
o organizacijska pravila (določbe, ki urejajo položaj sodišč, ustanavljanje, notranjo organizacijo in poslovanje sodišč, letni razpored, dodeljevanje, …),
o pravila funkcionalnega procesnega prava (vsa pravila o postopku: procesne predpostavke, temeljna načela, procesni subjekti, vsebina, oblika in učinki procesnih dejanj, potek postopka in posebni postopki).
Razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom katera razmejitev se uporablja?
Uporablja se POZITIVISTIČNA ALI PRAGMATIČNA RAZMEJITEV: o ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reševanje predpisal pravdni ali nepravdni postopek, o za odločanje v civilnih zadevah je vedno pristojno pravdno sodišče, razen če zakon določa drugače
Razmerje med pravdnim in upravnim postopkom?
Upravna stvar je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oz. druge stranke na področju upravnega prava. Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih interesov. V civilnem sporu pa gre za kolizijo med interesi fizičnih ali pravnih oseb.
Upravna pristojnost je pozitivistično opredeljena. V upravnem postopku se odloča, kadar tako predpisuje zakon. Če zakon posebej ne predpiše upravne pristojnosti, je treba uveljavljati varstvo pred civilnim sodiščem. Upravni postopek je predpisan, kadar je potrebna večja hitrost in enostavnost postopka ter odločanje zahteva posebno strokovno znanje.
Kaj pomeni pristojnost o kompetenci in kdo odloča o kompetenčenem sporu med upravnim in pravdnim postopkom?
- pomeni, da so sodišča pristojna odločati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristojnost, - v sporu zaradi pristojnosti (tj. KOMPETENČNI SPOR) med upravnimi organi in sodišči odloča Ustavno sodišče RS.
Predhodno vprašanje iz pristojnosti upravnega sodišča?
Če je odločba pravdnega sodišča odvisna od upravne rešitve predhodnega vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, lahko sodišče samo reši to vprašanje ali se odloči, da ga ne bo reševalo, prekine postopek in počaka na odločitev upravnega organa (13 ZPP). Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi (ne vpliva na upravni postopek). Če je o predhodnem vprašanju upravni organ že odločil, je pravdno sodišče na tako odločitev vezano. Tudi upravni organ je vezan na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča.
Predhodno vprašanje iz pristojnosti kazenskega sodišča?
Če je odločba civilnega sodišča odvisna od predhodne rešitve kazenskega sodišča, lahko civilno sodišče samo reši vprašanje ali prekine postopek in počaka na odločitev kazenskega sodišča.
Odločba civilnega sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno, in nima vpliva na odločanje kazenskega sodišča. Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Ali je pravdno sodišče vezano na pravnomočno odločbo kazenskega sodišča?
Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju, ki pomeni za civilno sodišče predhodno vprašanje, je civilno sodišče na tako odločitev vezano, če gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. Civilno sodišče pa ni vezano na zavrnilno sodbo kazenskega sodišča. o Kazensko sodišče ni vezano na pravnomočno odločbo civilnega sodišča.
Razmerje med pravdnim in ustavnim postopkom?
Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije vezani na ustavo, zakon, splošna načela mednarodnega prava in ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Kadar sodnik pri odločanju uporablja zakon, za katerega meni, da je protiustaven, mora prekiniti postopek in začeti postopek pred ustavnim sodiščem – sprožiti mora USTAVNI SPOR. Postopek pred pravdnim sodiščem se nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča RS. Kadar sodnik pri odločanju uporablja splošni podzakonski predpis, za katerega meni, da je protiustaven ali protizakonit, je pooblaščen, da takega predpisa sploh ne uporabi – EXCEPTIO ILEGALIS. V takem primeru lahko prav tako sproži ustavni spor, vendar ga to pri odločanju ne ovira.
Ustavna pritožba
o Ustavno sodišče RS odloča tudi v ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČP in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. Sem spadajo tudi sodne odločbe v civilnih sporih.
o O ustavni pritožbi se odloča le, če je bilo izčrpano pravno varstvo.
o Ustavna pritožba je izredno in posebno pravno sredstvo.
o Ob zakonskih pogojih jo lahko vloži vsakdo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena ČP ali temeljna svoboščina.
o V primeru ustavne pritožbe zaradi pravnomočne sodbe v civilnem postopku Ustavno sodišče presoja predvsem, ali je bilo kršeno enako varstvo pravic, ali je bila kršena pravica do sodnega varstva in ali je bila kršena pravica do pravnega sredstva.
Prostorske meje civilnega sodstva
Sodišča izvršujejo sodno funkcijo na ozemlju Republike Slovenije. Sodišče RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali mednarodno pogodbo. Mednarodno pristojnost določa Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) ali Bruseljski uredbi (EU). Po njem je sodišče RS pristojno, če ima toženec stalno prebivališče ali sedež v Sloveniji. Če toženec sploh nima stalnega prebivališča, je sodišče v RS pristojno, če ima toženec v Sloveniji začasno bivališče. Če je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti ali se njihove obveznosti opirajo na isto pravno ali dejansko podlago (materialni sosporniki), je sodišče RS pristojno, če ima eden izmed tožencev stalno prebivališče ali sedež v Sloveniji. Sodišče RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper državljane tuje države, če je sodišče iste tuje države pristojno za sojenje v sporih zoper državljane RS po kriterijih pristojnosti, ki sicer pri nas niso uveljavljeni. Če je pristojnost sodišča RS v sporu odvisna od državljanstva, so osebe brez državljanstva, ki imajo pri nas stalno prebivališče, pravno izenačene s slovenskimi državljani.
Izključna pristojnost slovenskega sodišča
o Izključna pristojnost slovenskega sodišča je uveljavljena v naslednjih primerih (po ZMZPP): statusni gospodarski spori, če ima gospodarska družba sedež v Sloveniji, spori o veljavnosti vpisov v javne registre, ki se vodijo v Sloveniji, spori glede prijav in veljavnosti izumov, če je prijava vložena v Sloveniji, dovolitev in oprava izvršbe, če se ta opravlja na območju RS, spori med izvršilnim in stečajnim postopkom, če se postopek vodi pred sodiščem RS, nepremičninski spori, če se nepremičnina nahaja na ozemlju RS, potrošniški in zavarovalni spori, če je potrošnik ali zavarovanec fizična oseba in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Sodišče RS je pristojno tudi v naslednjih sporih, vendar v njih prizna in izvrši tudi odločbe tujih sodišč: o spori o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, če je bilo škodno dejanje storjeno v Sloveniji ali je tam nastopila škodljiva posledica, o spori iz pogodbenih razmerij, če je predmet spora obveznost, ki jo je treba izpolniti v Sloveniji, o individualni delovni spori, če se delo opravlja v Sloveniji, o spori o premoženjskopravnih zahtevkih, če je v Sloveniji predmet tožbe, o spori, v katerih ima toženec v Sloveniji kakšno premoženje (tožnik mora imeti stalno ali začasno prebivališče ali sedež v Sloveniji), o spori zoper pravne osebe s sedežem v tujini, ki imajo v Sloveniji podružnico, pri čemer spori izvirajo iz poslovanja te podružnice, o spori zaradi motenja posesti premičnin, če je prišlo do motenja v Sloveniji, o spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu, če se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala.
Osebne meje civilnega sodstva
Slovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju RS (tudi tujci, če je sodišče pristojno na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti). Slovenska sodišča ne morejo soditi v pravdah, v katerih je tožena stranka tujec in uživa imuniteto.
Pomembna pravila za položaj tujcev v pravdi
Pomembna pravila za položaj tujcev v pravdi: o tujci se obravnavajo enako kot slovenski državljani, o pravna sposobnost tujca se presoja po pravu njegove države, o pravdna (procesna) sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove države, o pravdno upravičenje se presoja po materialnem pravu (domača in tuja zakonodaja), o tuji državljan ali apatrid morata dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške (v določenih primerih ta ni potrebna), o tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik, zato jim je treba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmača, o tujce je možno oprostiti plačila stroškov postopka, če velja vzajemnost z njihovo državo, o tuje javne listine imajo enako dokazno moč kot domače ob pogoju vzajemnosti, o forum reciprocum: če je v državi tujca državljan RS lahko tožen pri sodišču, ki po naših zakonih ni pristojno za sojenje v civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost sodišča RS za sojenje tujcu.
Kaj so procesne predpostavke?
Procesne predpostavke so okoliščine ali lastnosti, ki morajo biti ali ki ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. Če niso dane, je vsebinsko (meritorno) odločanje o spornem predmetu nedopustno.
Procesne predpostavke glede na sodišče
o slovenska jurisdikcija, o sodna pristojnost, o stvarna in krajevna pristojnost, o pristojnost rednega ali specializiranega sodišča;
Procesne predpostavke glede na stranke
o obstoj stranke in sposobnost biti stranka, o pravdna (procesna) sposobnost, o pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank, o obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde;
Procesne predpostavke glede na sporni predmet
o VISEČNOST PRAVDE = LITISPENDENCA: med pravdo se ne more o istem zahtevku med istima strankama začeti nova pravda, o RES IUDICATA: prepoved nove pravde v pravnomočno razsojeni stvari, o RES TRANSACTA: prepoved nove pravde v stvari, o kateri je bila sklenjena sodna poravnava, o pravni interes za sodno varstvo materialne pravice.
Pravna pomoč med sodišči
Sodišča si lahko med seboj dajejo takšno pravno pomoč, da opravijo posamezna procesna dejanja tista sodišča, ki sicer v konkretni zadevi ne odločajo. Gre za izvedbo načela ekonomičnosti postopka. Pravna pomoč se nanaša na izvajanje dokazov in na pošiljanje spisov in listin. Predmet pravne pomoči so lahko posamezna procesna dejanja, razen GO. Za pravno pomoč se sodišče obrne na drugo sodišče z zaprosilom. MEDNARODNA PRAVNA POMOČ: o Sodišča dajejo pravno pomoč tujim sodiščem, če je tako predpisano z mednarodnim dogovorom, multilateralnim ali bilateralnim sporazumom ali če obstaja dejanska vzajemnost pri nudenju pravne pomoči. o Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču, če zaprosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu RS. O tem dokončno odloči Vrhovno sodišče RS. o Za vsako pravno pomoč je bistveno, kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru.
Načelo zakonitosti
ZAKONITOST V ŠIRŠEM POMENU: je vezanost sodišč na ustavo in zakon. ZAKONITOST V PROCESNEM SMISLU: sodišče ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Sodišče in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati postopek v zakonskih mejah: o sodišče oblikuje postopek na GO (sodišče pri določitvi vrstnega reda izvajanja dokazov upošteva načelo smotrnosti, to ne poteka po predpisanem vrstnem redu), o avtonomija strank pri oblikovanju postopka: sklenitev pogodbe o arbitraži (izključi se pristojnost rednega sodišča), dogovor o krajevni pristojnosti = PROROGATIO FORI (stranki se dogovorita, da jima bo sodilo po zakonu krajevno nepristojno sodišče – to ni mogoče, če je predvidena izključna pristojnost določenega sodišča), mirovanje postopka (na podlagi izrecnega sporazuma strank).
Načelo dispozitivnosti
o Pomeni, da se postopek začne po volji strank, teče po volji strank in se zaključi po volji strank. Stranke so dominus litis procesa. Sodišče nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo. o 3/I, II ZPP: Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovedo zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.
o 3/III ZPP: Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Sodišče lahko odkloni le razpolaganje strank z materialnimi zahtevki. o Sodišče vedno odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odkloniti odločanja o postavljenem zahtevku.
Razpravno načelo
o Pomeni, da stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodišče ne sme upoštevati procesnega gradiva, ki ga stranke niso predložile. Povezano je z načelom dispozitivnosti. o Načelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale. o IZJEME OD RAZPRAVNEGA NAČELA: Sodišče lahko upošteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka. To so: splošno znana dejstva, domnevna dejstva. Glede dejstev, ki jih sodišče izve med postopkom, so mnenja deljena. Teoretiki menijo, da jih sodišče lahko upošteva, sodna praksa pa pravi nasprotno. o Omilitev razpravnega načela je MATERIALNO PROCESNO VODSTVO (285 ZPP). o Omejitev razpravnega načela določa 7/II ZPP. o IURA NOVIT CURIA: pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil logičnega mišljenja in pravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodišče upošteva po UD. Sodišče mora po UD poznati domače in tuje pravo
Preiskovalno načelo
o Pomeni, da sodišče samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje odločbe. Povezano je z načelom oficialnosti. o Načelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj – to so dejstva, pomembna za uporabo posameznih procesnih norm. Sodišče mora po UD ugotavljati dejstva, pomembna za določitev slovenske jurisdikcije, sodne, stvarne in krajevne pristojnosti.
Za civilni pravdni postopek velja čisto razpravno načelo s poseben opredeljenimi izjemami pri zatrjevanju dejstev in izvajanju dokazov. Preiskovalno načelo velja pri ugotavljanju vsebine pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil logičnega mišljenja in pravnih pravil. V zakonskih in očetovskih sporih sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja dokaze, potrebne za odločitev.
Načelo materialne resnice
Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Elementa materialne resnice sta: o resničnost pravno relevantnih dejstev in o popolnost odločilnega dejanskega stanja. Sodišče se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih dejstvih, ki se bo čim bolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Materialno resnico ugotovimo le, če smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. ZPP vsebuje več določb, ki pomenijo odstopanje od načela materialne resnice. 286 ZPP: Stranka mora najkasneje na prvem naroku za GO navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. o Na poznejših narokih le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predložiti na prvem naroku. o Pritožnik v pritožbi le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca GO.
Stopnje materialne resnice
o dvom,
o verjetnost,
o prepričanje,
o gotovost.
Izjeme od načela materialne resnice
o Sistem pravnomočnosti: sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna. Sodišče med postopkom ves čas po UD pazi, ali je stvar pravnomočno razsojena. Če je začeta pravda o pravnomočno razsojenem zahtevku, sodišče tožbo zavrže. o Sodba na podlagi pripoznave: če toženec zahtevek pripozna, sodišče ne ugotavlja, ali so trditve tožnika o dejstvih resnične in ali je tožbeni zahtevek utemeljen. o Zamudna sodba: sodišče vzame za podlago trditve tožnika in ne preverja, ali so resnične. o Nasprotna stranka prizna dejstva in jih ne prereka: sodišče ne preverja resničnosti teh dejstev. o Zakonske presumpcije: npr. presumpcija resničnosti javne listine z možnostjo protidokaza. o Nasprotovanje javnega interesa: kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi z izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti.
Načelo proste presoje dokazov
Sodniku je prepuščeno, da na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza (in v zvezi z drugimi dokazi) ter na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so (ne)resnična. Sodnik ni vezan na formalna dokazna pravila. Tako ugotovljena resnica je materialna resnica. 8 ZPP: Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Korekcija proste presoje dokazov je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Edino dokazno pravilo v ZPP
Edino dokazno pravilo v ZPP je RESNIČNOST JAVNE LISTINE. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Enako dokazno moč imajo druge listine, ki so po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. Pogoji za javno listino: o izda jo lahko le državni organ oz. fizična ali pravna oseba, ki ji je poverjeno izvrševanje javnih pooblastil (npr. pošta), o organ oz. organizacija jo mora izdati v okviru svoje pristojnosti.
Načelo kontradiktornosti
Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. S tem se uveljavlja ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic.
Sodišče nudi strankam možnost sodelovanja v postopku. Dolžnost strank sodelovati v civilnem pravdnem postopku ne obstaja.
Načelo ustnosti in pisnosti
ZPP kombinira obe načeli. Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Sodišče odloči, če zakon tako določa, o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in posredno izvedenih dokazov (4 ZPP).
Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno, če ni z zakonom drugače določeno (16 ZPP). Tožbo, odgovor na tožbo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporočila, ki se dajejo zunaj obravnave, je treba vlagati pisno. Na GO se procesna dejanja opravljajo ustno. Pritožbeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen če pritožbeno sodišče odloča na pritožbeni obravnavi. Sodišče razpravlja ustno na naroku, kadar odloča o obnovi postopka.
Načelo neposrednosti
Pomeni, da sodno odločbo izdajo sodniki, ki so sodelovali na GO, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče izvajalo dokaze. Sodijo naj sodniki, ki so s svojimi čutili zaznali naravo in vsebino dokazih sredstev.
Pravni interes kot procesna predpostavka
sodni organi nudijo pravno varstvo samo, če pravne koristi, ki jo stranka pričakuje, ni možno doseči na drug način. Pravnega interesa ni treba dokazati. Treba ga je priznati stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravica kršena ali ogrožena.
Po ZPP je pravni interes POSEBNA PROCESNA PREDPOSTAVKA pri: o ugotovitveni tožbi, o stranski intervenciji (stranki se lahko v postopku kot njen pomočnik pridruži, kdor ima pravno korist od tega, da stranka v konkretnem sporu zmaga).
Načelo ekonomičnosti
Pomeni, da mora sodišče opraviti civilni pravdni postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški
Načelo javnosti
Pomeni, da so sodne obravnave praviloma javne, izjeme pa določa zakon (gre za ustavno načelo). Ločimo dve vrsti načela javnosti: NAČELO SPLOŠNE JAVNOSTI – ima dva elementa: vsaka polnoletna oseba je lahko navzoča na naroku za GO, vsakdo lahko poroča o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira; o NAČELO JAVNOSTI ZA STRANKE: stranke lahko sodelujejo na GO tudi, kadar je splošna javnost izključena, stranke lahko pregledujejo in prepisujejo pravdne spise.
Kdaj je možna izključitev javnosti?
PO SKLEPU SODIŠČA, če to zahtevajo: uradna, poslovna ali osebna skrivnost, koristi javnega reda, razlogi morale. o Sodišče lahko izključi javnost tudi, če z ukrepi za vzdrževanje reda ne more zagotoviti neoviranega poteka obravnave.
Načelo pomoči prava nevešči stranki
Sodišče opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdna dejanja lahko opravlja. Gre za izpeljavo načela enakega varstva pravic.
Dve interpretaciji načela:
o OŽJA INTERPRETACIJA: stranko je treba poučiti le o njenih procesnih pravicah,
o ŠIRŠA INTEPRETACIJA: stranko je treba poučiti o njenih procesnih pravicah in pravicah materialnega prava. V našem sistemu velja materialno procesno vodstvo, zato velja širša interpretacija.
Načelo vestnosti in poštenja
Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo, da bi drugemu škodoval. Stranka mora nastopati v skladu z moralnimi normami, pred sodiščem mora govoriti resnico in pošteno uporabljati svoje pravice.
Kdo je lahko izvoljen za sodnika?
o Za sodnika je lahko izvoljen, kdor je dopolnil 30 let. o Sodniku preneha sodniška funkcija z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let. o Pogoji za izvolitev na sodniško funkcijo: državljanstvo Slovenije, aktivno obvladovanje slovenskega jezika, poslovna sposobnost, splošna zdravstvena zmožnost, v Sloveniji pridobljen naziv univ. dipl. prav. ali v Sloveniji nostrificirana diploma tuje PF, opravljen PDI, osebnostna primernosti za opravljanje sodniške funkcije.
Kaj določa lustracijska določba
Pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo ne izpolnjujejo sodniki, ki so pred osamosvojitvijo Slovenije sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne ČP in svoboščine.
Kdaj preneha sodniška funkcija?
o z upokojitvijo, o z izgubo slovenskega državljanstva, o z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmožnosti, o z odpovedjo sodniški službi, o z odpravo sodišča (če sodniku ni možno zagotoviti službe na drugem sodišču), o če sodnik sprejme funkcijo, začne opravljati dejavnost, sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi opravlja delo, nezdružljivo s sodniško funkcijo (funkcija ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, organih lokalne samouprave, organih političnih strank, odvetništvom, notarstvom, gospodarsko ali pridobitno dejavnostjo ter članstvom v upravnem odboru ali nadzornem svetu gospodarske družbe), o če iz ocene sodnikove službe izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi.
Kdaj sodi sodnik posameznik, kdaj senat
V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik (15/I ZPP). Zakon določa, v katerih primerih sodi senat. Strokovni sodelavec opravlja v pravdi tista procesna dejanja, za katera je tako določeno z zakonom. ODLOČANJE V SENATU 3 SODNIKOV: o Višja sodišča, ko odločajo o pritožbah zoper sodbe okrajnih in okrožnih sodišč, o Vrhovno sodišče, ko odloča o pritožbah zoper sodbe višjih sodišč. ODLOČANJE V SENATU 5 SODNIKOV: o Vrhovno sodišče v postopku revizije, o Vrhovno sodišče v postopku zahteve za varstvo zakonitosti.
Izločitev sodnika splošno
Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti
Izključitveni razlogi
IZKLJUČITVENI RAZLOGI – če je sodnik: sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca, če je bil sodnik v zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec, stalno ali začasno zaposlen pri stranki, družbenik v d.n.o., k.d. ali d.o.o. ali tihi družbenik v t.d., ki je stranka postopka, s stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v: krvnem sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, krvnem sorodstvu v stranski črti do četrtega kolena, ZZ (ne glede na to, ali je prenehala ali ne) ali v svaštvu do drugega kolena, skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom.
Odklonitveni razlogi
ODKLONITVENI RAZLOGI – generalna klavzula (70/I (6. tč.) ZPP): sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, to so okoliščine osebne narave: prijateljstvo, sovraštvo, daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, ni pa razlog npr. pravno mnenje sodnika, ki je za stranko neugodno.
Postopek za izključitev sodnika po uradni dolžnosti
Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen izključitveni razlog, mora prenehati z delom in to sporočiti predsedniku sodišča, ki mu določi namestnika. Če sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog, to sporoči predsedniku sodišča, ki odloči o izločitvi. Do odločitve lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Če je sodnik nato izločen, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan odklonitveni razlog, nimajo pravnega učinka.
Postopek za izključitev sodnika na predlog oziroma zahtevo strank
Stranka mora zahtevati izločitev takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar pa najpozneje do konca obravnave (če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe). Stranka mora sodnika poimensko določiti. V zahtevi mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo s sklepom zavrže predsednik senata. Zoper sklep ni pritožbe.
O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. Če se zahteva izločitev predsednika sodišča, o zahtevi odloča predsednik neposredno višjega sodišča. Če se zahteva izločitev predsednika vrhovnega sodišča, odloča občna seja vrhovnega sodišča. Preden se izda sklep o izločitvi, je treba pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva (če je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe). o Ko sodnik izve, da se zahteva njegova izločitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Če gre za izločitev iz odklonitvenih razlogov, ali če sodnik oceni, da je izločitev iz izključitvenih razlogov očitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča (74 ZPP). o Če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (izključitveni razlogi) ali je bil s sklepom sodišča izločen, je podana ABK. Hkrati je to revizijski razlog, razlog za vložitev ZVZ in obnovitveni razlog
Vrste pristojnosti
o ABSOULTNA PRISTOJNOST: vprašanje sodne jurisdikcije (ali zadeva sploh spada v pristojnost sodišča ali pa je za odločanje pristojen drug organ), o RELATIVNA PRISTOJNOST: razmejitev delovnega področja sodišč: STVARNA PRISTOJNOST: ali je pristojno okrajno ali okrožno sodišče, FUNKCIONALNA PRISTOJNOST: razmejitev področja dela med sodišči iste vrste v istem sporu (I. stopnja, pritožbeni postopek, postopek izrednih pravnih sredstev), KRAJEVNA PRISTOJNOST: katero izmed sodišče določene stopnje in določene vrste je pristojno odločati v posameznem sporu.
Sodna jurisdikcija
Gre za vprašanje, ali je mogoče zahtevati varstvo določene pravice pred sodiščem. Vprašanje se zastavlja v razmerju med sodnim in upravnim postopkom. Upravni organi odločajo o pravnih razmerjih, kadar zakon posebej opredeljuje določeno zadevo kot upravno zadevo (gre za pozitivistično ureditev).
Stvarna pristojnost
V civilnih sporih na I. stopnji se stvarna pristojnost deli na okrajna in okrožna sodišča. Za to razmejitev sta odločilna dva kriterija: o VREDNOST SPORNEGA PREDMETA o PRAVNI TEMELJ SPORNEGA RAZMERJA.
Pristojnost okrajnih sodišč
o sojenje v sporih, v katerih premoženjskopravni zahtevek ne presega 20.000 EUR, o ne glede na VSP odločajo: v sporih zaradi motenja posesti, v sporih o služnostih in realnih bremenih, v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij,
o v pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi vse zadeve, za katere niso pristojna okrožna sodišča, o okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, o pristojna so tudi za odločanje o sporih iz ZK razmerij.
Pristojnost okrožnih sodišč
o sojenje v sporih, v katerih premoženjskopravni zahtevek presega 20.000 EUR, o ne glede na VSP odločajo: v sporih o zakonitem preživljanju, v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence, v gospodarskih sporih, v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, o okrožna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za zadeve mednarodne pravne pomoči.
Vrednost spornega predmeta
Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih odločilna VSP, se vzame kot VSP samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39 ZPP). Če se zahtevek nanaša na bodoče ponavljajoče se terjatve, se vzame koz VSP seštevek dajatev, a največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo 5 let (40 ZPP). Če tožnik v isti tožbi uveljavlja zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41 ZPP). Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, se vzame kot VSP enoletna najemnina oz. zakupnina, razen če gre za najemno ali zakupno razmerje, sklenjeno za krajši čas (42 ZPP). Če se s tožbo zahteva le zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, se VSP določi po znesku terjatve, ki naj se zavaruje (43 ZPP). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa je tožnik pripravljen namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, se vzame kot VSP ta znesek (44/I ZPP). V drugih primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna VSP, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če je navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost ali pa le skupno VSP, se mora sodišče najpozneje na GO pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem odloči s sklepom (44 ZPP). o Gre za oficiozno pooblastilo sodišča, vendar pa lahko tudi toženec ugovarja VSP; o tem ugovoru mora sodišče odločiti. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožnik pa v tožbi ne navede VSP, od tega pa je odvisna stvarna pristojnost ali pravica do revizije, gre za nepopolno vlogo. Sodišče od tožnika zahteva, da tožbo v določenem roku dopolni z navedbo VSP. Če tega ne stori, sodišče tožbo zavrže (45 in 108 ZPP). Če tožnik zahteva plačilo denarnega zneska, se za VSP šteje glavnica. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je VSP tolikšna, kot jo je tožnik navedel v tožbi.
Sistem krajevne pristojnosti
o SPLOŠNA KRAJEVNA PRISTOJNOST o POSEBNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI: izbirne krajevne pristojnosti (tožnik ima možnost, da vloži tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti ali pri sodišču posebne krajevne pristojnosti), izključne krajevne pristojnosti (tožnik nima izbire), podrejene ali subsidiarne krajevne pristojnosti (tožnik ima možnost vložiti tožbo pri sodišču posebne pristojnosti, če po pravilih o splošni pristojnosti ni mogoče ugotoviti pristojnega sodišča).
Splošna krajevna pristojnost
o Tožnik mora slediti tožencu na njegovo območje. Fizično osebo mora tožiti pri sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče, pravno pa, kjer ima sedež (47 ZPP). o Če ima toženec tudi začasno prebivališče, se ga lahko toži tudi pri sodišču s tega območja (izbirna krajevna pristojnost). o Če je podana slovenska jurisdikcija zaradi začasnega prebivališča toženca v Sloveniji, je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec začasno prebivališče (subsidiarna ali podrejena splošna krajevna pristojnost).
Pristojnost za sospornike
Če je z isto tožbo toženih več oseb, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oz. obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev (torej katerokoli sodišče, ki je pristojno za enega od njih). Če so med sosporniki glavni in stranski zavezanci, je pristojno katerokoli sodišče, ki je pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.
Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje
Če je v teh sporih tožeča stranka oseba, ki zahteva preživljanje, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno ali začasno prebivališče (to velja le, če je tožnik preživninski upravičenec).
Pristojnost v odškodninskih sporih
Spori o nepogodbeni odškodninski odgovornosti: Pristojno je sodišče splošne pristojnosti in sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, kjer je nastala škodna posledica. o To velja tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Spori, v katerih je nastala škoda zaradi smrti ali HTP: Pristojno je sodišče splošne pristojnosti in sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodna posledica, ter sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivališče. o To velja tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice.
Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije
Splošno pristojno je sodišče, na območju katerega je sedež proizvajalca, poleg tega pa je pristojno tudi sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca.
Pristojnost v sporih iz potrošniških pogodbeih razmerij
Če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka potrošnik po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče.
Če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka podjetje po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, je za sojenje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče.
Sporazum o krajevni pristojnosti med podjetjem in potrošnikom velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča potrošniku, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem členu.
Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni ali stečajni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega se opravlja upravna izvršba.
Pristojnost v sporih o nepremičninah in v sporih zaradi motenja posesti
V sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti in v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Izbirna krajevna pristojnost: če leži nepremičnina na območju več sodišč, je pristojno vsako od teh sodišč. Za spore zaradi motenja posesti premičnin je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena
