2.3 Flashcards
sistematika, glive, rastline
kaj je sistematika?
/+ sodobna sistematika
biološka disciplina, ki ureja in razlaga znanje o biotski pestrosti
sodobna sistematika prizadeva zgraditi sistem, ki temelji na sorodstvenih odnosih med vrstami in hierarhično višjimi taksonomskimi skupinami - ti odnosi so posledica evolucijske zgodovine (filogenije)
kaj je taksonomija?
sestavni del sistematike, njene naloge so odkrivanje, opisovanje in poimenovanje taksonov
kaj so taksoni?
po določenih pravilih urejene skupine vrst in hierarhično višjih skupin organizmov
ali taksonomske skupine
kdo je začetnik urejene sistematike?
Carl Linné
uvede dvojno poimenovanje (binarna nomenklatura) za vse do takrat znane vrste v knjigi Systema Natura
kaj je binarna nomenklatura vrst?
/+ namen
imena so latinska ali latinizirana
prva beseda → ime rodu, v katerega vrsta spada (velika začetnica)
druga beseda → pridevniška beseda (vrstni pridevek) - drugačen pri vsaki vrsti, uvrščeni v isti rod (mala začetnica)
namen: lažje sporazumevanje med znanstveniki o vrstah živih bitij
kako potekajo sistematske kategorije?
domena > kraljestvo > deblo > razred > red > družina > rod > vrsta
kako sistematika omogoča enoznačno klasifikacijo?
neka nižja skupina je lahko samo v eni hierarhično višji skupini določene stopnje
na čim temelji sistematika?
na sorodstvenih odnosih - razkrivajo jih skupne homologije, glede na primerjalno anatomijo in morfologijo ali biokemijo, genetiko
kaj so homologije? analogije?
- homologija = biološka lastnost, ki se evolucijsko spreminja in je podedovana od skupnega prednika
- analogija = biološka lastnost, ki se evolucijsko spreminja in je nastala zaradi podobnega naravnega izbiranja ali po naključju
ugotavljanje homologij, sorodstvenih odnosov glede na primerjalno anatomijo in morfologijo
/+ kje/kdaj je aktualno
- glede na značilnosti zunanje in notranje zgradbe
- prevladovalo včasih
- aktualno pri klasifikaciji izumrlih vrst - na voljo le fosili, saj se fosilna DNA ohrani le nekaj 10.000 let
ugotavljanje homologij, sorodstvenih odnosov glede na biokemijo, genetiko
- glede na zaporedja nukleotidov v molekulah DNA in aminokislinska zaporedja v beljakovinah
- prevladuje danes
- gene in njihova nukleotidna zaporedja lahko obravnavamo enako kot druge biološke lastnosti organizmov → podobnosti med geni so lahko homologne ali analogne → geni lahko služijo kot vir podatkov za ugotavljanje sorodstvenih odnosov
zakaj je biokemija/genetika bolj uporabna za ugotavljanje sorodnosti?
posameznih nukleotidnih baz in aminokislin, ki se evolucijsko spreminjajo, je mnogo več kot organov in drugih fenotipskih lastnosti
kaj je sorodnost?
bližina skupnega prednika - bolj sorodni organizmi imajo bolj bližnjega skupnega prednika kot manj sorodni in so si v večini primerov tudi bolj podobni
kdaj niso bolj sorodni organizmi, bolj podobni?
/+ primer
ko pride do regresivnega razvoja
npr. bradavičasti kozolnjak - strunar
kaj je filogenetsko drevo?
/+ presečišče, dolžina črt
- prikazuje sorodstvene odnose
- presečišče prikazuje hipotetičnega skupnega prednika, iz katerega se nato razvije več novih vrst
- dolžina črt je sorazmerna s časom od trenutka divergence
kaj je molekularno filogenetsko drevo?
- prikazuje razlike med nukleotidnimi zaporedji molekul DNA → direktna mera evolucijskih razlik med dvema vrstama
- različnost med dvema vrstama - % mest z različnima nukleotidnima bazama v določenem genu ali odseku DNA → evolucijska razdalja
- lahko izračunamo kako dolgo nazaj so vrste divergirale iz skupnega prednika
na čim temelji molekularno filogenetsko drevo?
biokemijski procesi v celicah potekajo pod dokaj stalnimi pogoji, torej mutacije se v času kopičijo približno enakomerno in lahko rečemo, da mutacije merijo evolucijski čas
zgodovina sistema kraljestva
- naprej sta bila dva kraljestva: Animalia, Plantae
- E. Haeckl: uvrstitev vseh enoceličnih organizmov v kraljestvo Protista
- H. Copeland: vse prokarionte uvrsti v kraljestvo Monera
- R. Whittaker: uvrsti glive v svoje posebno kraljestvo Fungi glede na način prehranjevanja - rastline so avtotrofi, glive pa heterotrofi; pred tem pa so glive bili uvrščeni med rastlinami
- Carl Woese: razdeli kraljestvo Monera na tri skupine — Monera, Bacteria (bakterije), Archaea (arheje), glede na raziskave RNA teh prokariontov => sistem 3 domen
sistem 3 domen
- Bacteria (bakterije)
- Archaea (arheje)
- Eukarya (evkarionti)
lastnosti po katerih se razlikujejo domene:
celična stena
velikost ribosomov
geni z introni
histoni
zgradba lipidov v membrani
celična stena vsake domene
bakterije - ima, iz peptidoglikana
arheje - ima, ni iz peptidoglikana
evkarionti - nimajo jo vsi predstavniki, različni predstavniki imajo z različnimi sestavinami
velikost ribosomov vsake domene
bakterije - 70S
arheje - 70S
evkarionti - 80S
geni z introni vsake domene
bakterije - nimajo
arheje - navzoči v nekaterih molekulah DNA
evkarionti - imajo vsi
histoni vsake domene
bakterije - ni
arheje - imajo histonom podobne beljakovine
evkarionti - imajo vsi
zgradba lipidov v membrani vsake domene
bakterije - nerazvejana veriga ogljikovodikov
arheje - nerazvejane in razvejane verige ogljikovodikov
evkarionti - nerazvejana veriga ogljikovodikov
kaj so introni?
= zaporedja baz, ki se prepisujejo na mRNA in se ne prevajajo v beljakovine
kdo so protisti?
- neveljavna taksonomska skupina po pravilih filogenetske sistematike, ker ne predstavljajo naravne enote na filogenetskem drevesu
- vključuje enocelični evkarionti
zakaj uporabljamo taksonomsko skupino protistov?
zaradi enostavnosti in velikega pomena enoceličnih evkariontov
kaj so naravne skupine?
skupine, ki vključujejo vse potomce skupnega prednika (skupni prednik vseh protistov je hkrati skupni prednik vseh evkariontov)
delitev protistov glede na presnovo
- heterotrofi (“praživali”)
- fotoavtotrofi (“alge”)
- kombinacija obojega (npr. evglena)
kaj so “praživali”?
def, značilnosti
- = heterotrofni evkariontski enoceličarji
- nimajo celulozne celične stene
- številni so povzročitelji ZOONOZ
kakšen je način življenja “pražival”?
- prostoživeče → prehranjujejo z razpadajočimi organskimi snovmi
- plenilci → plenijo druge praživali
- simbionti → v prebavilu prežvekovalcev (skupaj z bakterijami razgrajujejo celulozo)
- zajedalci → povzročitelji ZOONOZ
kaj so ZOONOZ-e? + primeri
bolezni, ki jih ljudje dobimo od živali (povzročajo jih lahko protisti, glive, bakterije, virusi)
malarija, spalna bolezen, toksoplazmoza
malarija
vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja
vrsta enoceličarja: plazmodij
prenašalec: samica komarja
regije pojavljanja: tropski in subtropski predeli vseh celin
ZOONOZ
spalna bolezen
vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja, način prenosa
- vrsta enoceličarja: trypanosoma
- prenašalec: muha cece
- regije pojavljanja: podsaharska Afrika
- prenos: muha cece sesa člo. kri in s slino prenese trypanosomo v glavnega gostitelja (človek)
ZOONOZ
toksoplazmoza
vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja
vrsta enoceličarja: toksoplazma
prenašalec: glodavci, domače mačke
regije pojavljanja: povsod
ZOONOZ
delitev protist glede na način premikanja
- bičkarji
- korenonožci
- trosovci
- migetalkarji
primeri bičkarjev
- bičkarji ovratničarji
- vrteljc/trypanosoma
korenonožci
- imajo panožice (psevdopodiji) = citoplazemski izrastki spremenljivih oblik, ki omogočajo premikanje, sprejemanje hrane
- rod amebe, luknjičarke, mreževci
kako panožice omogočajo sprejemanje hrane?
z njimi korenonožci oblijejo delce hrane (enocelične alge, bakterije in druge praživali) z endocitozo
rod amebe
kam spadajo, posebnost, razmnoževanje
protisti - korenonožci
imajo krčljivi mehurček (kontraktilna vakuola), ki omogoča osmoregulacijo
razmnoževanje: delitev
kaj je osmoregulacija? za kateri organizem je značilna?
- = uravnavanje količine tekočine in koncentracije ionov
- funkcijo ima rod amebe, opravlja krčljivi mehurček (kontraktilna vakuola)
morski korenonožci
imajo večinoma apnenčaste lupinice/ogrodje in so brez kontraktilnih vakuol
npr. luknjičarke in mreževci
luknjičarke
- protisti - korenonožci - morski korenonožci
- imajo luknjice v lupini, skozi katere stezajo psevdopodije
- razmnoževanje: metageneza
- vsedanje lupin na dno → skladi apnenca
kaj je metageneza?
menjavanje spolne in nespolne generacije
trosovci
kdo so + primeri
- vsi notranji zajedalci/endoparaziti
- plazmodij (povzročitelj malarije), toksoplazma (povzročitelj toksoplazmoze)
značilnosti parazitov/endoparazitov
- zelo enostavna zgradba
- zelo zapleten razvojni/življ. krog → več gostiteljev (metageneza)
- zelo dobro razvit spolni aparat
- obojespolniki (hermafroditi)
potek okužbe z malarijo
- pik komarja → plazmodiji preko komarjeve sline vstopijo v člo. kri - prodrejo v eritrocite in se obdajo z elementarno membrano (nekakšna vakuola), ki izvira iz membrane gostiteljske celice → protitelesa v gostitelju nastajajo zelo počasi
- celica parazita v eritrocitu se veča → nespolno razmnoževanje (delitev v več klic) → eritrocit razpade → klice se sprostijo v krvno plazmo in okužijo nove eritrocite (ta proces se večkrat ponovi)
- delitev in razpad potekata v celem gostitelju istočasno (sinhrono) → močan napad mrzlice, močno povečana telesna T, tresenje
- nekaj klic se s pikom prenese na novega komarja
- spolno razmnoževanje v komarju: nekaj klic se spremeni v negibljiva jajčeca, nekaj v gibljive spermije → nastanek zigote
- prehod v črevesno steno komarja → rast → delitev v podolgovate klice trose → žleza slinavka
različni tipi malarije
- tropica: napadi vsak dan
- terciarna: napadi vsak 3. dan
- kvartarna: napadi vsak 4. dan
različni plazmodiji ⇒ različni tipi malarije, ki se razlikujejo glede časom med dvema zaporednima delitvama in posledično v času med napadi
način prenosa toksoplazmoze
- v dotiku s predmeti, ki so onesnaženi z izločki mačk (iz rok na usta)
- uživanje premalo kuhanega okuženega mesa
- uživanje hrane, ki so jo onesnažili mačji iztrebki
- se ne prenaša med ljudmi
- noseča okužena mater lahko prenese na plod ⇒ splav, mrtvorojenost, prirojena toksoplazmoza (duševna prizadetost, krči, okvare vida)
potek toksoplazmoze
- večina nima težav, saj je imunski sistem obvladoval okužbo
- zvišana telesna T, utrujenost, boleče mišice, povečane bezgavke
- bolezenski znaki so prisotni nekaj tednov in postopno izzvenijo
- zdravljenje z zdravili ni pomembno, razen pri oslabljenem imunskem sistemu
migetalkarji
značilnost, razmnoževanje
imajo migitalke
razmnožujejo se nespolno (prečna delitev paramecija) in spolno (konjugacija paramecija = izmenjava dednega materiala, jeder => večja raznolikost)
kaj so živali?
večcelični heterotrofi
hipoteza o postopnem evolucijskem razvoju živali iz kolonijskih bičkarjev:
kolonijski enoceličar (skupek enakih celic) → votla krogla nespecializiranih celic → začetek specializacije celic (telesne/razmnoževalne) → uvihavanje → preprosta žival s prebavno votlino
vrste simetrije
asimetrija
radialna (zvezdasta) → pritrjene/neaktivne živali, se enakomerno iz vseh strani srečuje s svojim okoljem
bilateralna (dvobočna) → aktivno premikajoče živali, cefalizacija, ima desno in levo stran, dorzalno (zgornjo) in ventralno (spodnjo) stran ter posteriorno (ass) in anteriorno (glava) stran
kaj je cefalizacija?
čutila in centralni živčni sistem je skoncentrirana na sprednjem (anteriornem) delu pri živalih z bilateralno simetrijo
debla v kraljestvu živali
- spužve
- ožigalkarji
- ploski črvi
- valjasti črvi
- mehkužci
- kolobarniki
- členonožci
- iglokožci
- strunarji
spužve
sim, razmn, odprt, ogr, značilnosti
- deblo kraljestva živali
- niso pravi mnogoceličarji, saj nimajo tkiva
- tesno sorodne bičkarjem ovratničarjem (skupni prednik živali)
- nimajo prebavil, živčevja in drugih organov
- proizvajalci farmacevtsko aktivnih snovi (npr. vrste, ki proizvajajo snovi s protivirusnim delovanjem) - gojijo v akvakulturah
- naravne gobe za umivanje so iz organskih ogrodij odmrlih spužev - gradi jih vlaknasta beljakovina spongin
- simetrija: asimetrija
- razmnoževanje: spolno ali nespolno
- telesne odprtine: ni (brez ust in zadnjične odprtine), številne odprtine na površini telesa, skozi katere tok vode prinaša hranilne delce (prehranjevanje s filtriranjem)
- ogrodje: notranje iz organskega spongina in različno oblikovanih igličastih tvorb
ožigalkarji
tipi, sim, odprtine, razmn, ogrodje
- deblo kraljestva živali
- dva morfološka tipa: polip (koralnjaki) in meduza (klobučnjaki)
- simetrija: radialna
- odprtine: ena (gastrovaskularna votlina - ena ustno zadnjična votlina)
- razmnoževanje: metageneza; nespolno razmnoževanje → brstenje; delitev telesa v več delov (strobilacija)
- ogrodje: hidrostatsko ogrodje - tekočina/voda, ki napolnjuje gastrovaskularno votlino
izjema v ogrodju ožigalkerjev
ponavadi imajo hidrostatsko ogrodje, koralnjaki pa tvorijo apnenčasto (CaCO3) ogrodje
tkiva ožigalkerjev
- epidermis, ki je sestavljen iz kontraktilnih (mišična vlakna) ter živčnih celic ter ima ožigalke (na ožigalnicah na lovkah)
- gastrodermis, ki obdaja gastrovaskularno votlino in sestavljajo celice, ki izločajo prebavne encime
delitev ožigalkerjev
- koralnjaki
- klobučnjaki
- trdoživnjaki
- kubomeduze
živčevje ožigalkerjev
kje, oblika, vloga
- z živčnimi celicami v epidermisu
- v obliki mrežastega živčevja, brez možganov
- služijo za koordinacijo krčenja mišic
ploski črvi
simetrija, odprtine, ogrodje, delitev
- simetrija: bilateralna
- odprtine: 1 (gastrovaskularna votlina)
- ogrodje: hidrostatsko
- vrtinčarji, sesači, trakulje
vrtinčarji
kam spadajo, značilnosti
- ploski črvi
- cefalizacija → čutila (oči - zaznava temno/svetlo), usta in CŽS (živčni gangliji) skoncentrirani na sprednjem (anteriornem) delu
- zelo razvejana gastrovaskularna votlina → večja površina
- premikanje: migetalke na površini trebušne strani, pod epidermisom/povrhnjico (zgornji sloj kože) mišična plast
- razmnoževanje: spolno (hermafroditi - obojespolnost → lahko pride do samooploditve) in nespolno (delitev)
sesači
kam spadajo, značilnosti, primeri
- ploski črvi
- paraziti/zajedalci → hranijo se s telesnimi tekočinami drugih živali (zapleten življ. krog - pogosto več kot en gostitelj)
- veliki metljaj → vmesni gost.: mali mlakar; glavni gost.: govedo, ovce
- krvni metljaj → vmesni gost.: polž - nespolno razmn.; glavni gost.: človek - spolno razmn.
trakulje
kam spadajo, značilnosti, primeri
- ploski črvi
- paraziti → živijo v vretenčarskih prebavilih - pripona s priseski in kaveljčki, s katerimi se pritrdi na stene črevesja
- enostavna telesna zgradba; brez prebavil, izločal, dihal (dovolj majhni, da je razmerje med površino in volumnom optimalno)
- odrivki
- obojespolniki (hermafroditi)
- zaščitena površina z ugreznjeno povrhnjico, ki je odporna na prebavne encime
- svinjska (ozka) trakulja, pasja trakulje
kaj so odrivki?
- reprodukcijski organ - “vreča jajčec”, pri trakuljih (ploskih črvih)
- z iztrebki izločijo iz gostitelja in lahko naletijo na novega (neprava členjenost)
svinjska (ozka) trakulja
kam spade, gostitelji, pot
- ploski črvi - trakulje
- vmesni gos.: svinja; glavni gost.: človek
- svinja požre jajca trakulje → kri zanese ličinke v mišičevje → se razvije mehurnjak z narobe zavihanimi priponami → človek se okuži z uživanjem okuženega svinjskega mesa → mehurnjak se v človeškem prebavilu razkroji, pripone se izvihajo navzven in trakulja se pritrdi v črevesno steno
pasja trakulja
kam spada, kaj povzroča, gostitelji
- ploski črv - trakulje
- človeku najnevarnejša, povzroča ehinokokozo
- vmesni gost.: prašiči/ovce/ljudje; glavni gost:: mačka/pes
valjasti črvi
kam spadajo, simetrija, delitev
- evkarionti - živali
- simetrija: bilateralna
- kotačniki, gliste, žive niti
gliste
kam spadajo, razmn, odprtine, ogrodje, značilnosti
- živali - valjasti črvi
- ločen spol in spolno razmnoževanje
- odprtine: 2; ustna in zadnjična odprtina (evproktno prebavilo)
- glava ni izoblikovana
- nimajo migetalk in bičkov
- zun. ogrodje: kutikula, ki omogoča levitev (homologna lastnost, ki druži gliste in členonožce)
- človeška glista, podančica Enterobius vermicularis
mehkužci
kam spadajo, simetrija, organi, odprtine
- živali
- simetrija: bilateralna
- organi: strgača (radula), plašč, plaščeva votlina, visceralna masa, mišičasta noga, škrge
- odprtine: 2 odprtini
- torzija pri polžih
kaj je strgača?
jeziku podoben organ v ustih mehkužcev - na površini trdni zobci, ki pri rastlinojedicih strgajo hrano, pri plenilcih pa vrtajo v svoje žrtve
kaj je plašč? plaščeva votlina? visceralna masa?
plašč → posebna kožna guba, ki izloča hišico ali lupino
plaščeva votlina → prostor med plaščem in preostalim telesom
visceralna masa → nad plaščno votlino; vsebuje črevo, prebavne žleze in ledvica, ter živčni, krožni in mišični sistem
organi mehkužcev
škrge pri mehkužcih
vloga, polži
- absorbirajo O2 iz vode, ki vstopa v plaščevo votlino
- kopenski polži pa so se v evoluciji izgubili škrge, O2 se absorbira iz zraka s pljuči
mišičasta noga mehkužcev
vloga, polži, školjke, glavonožci
mišičast organ za lokomocijo/premikanje
pri polžih: lazenje
pri školjkah: vkopavanje
pri glavonožcih: spremenjena v lijak in lovke
prebavilo mehkužcev
- 2 odprtini
- posamezna področja prebavila specializirana za določene funkcije
- možno kontinuirano hranjenje
kaj je torzija pri polžih?
- med embrionalnim razvojem pride do rotacije visceralne mase za več kot 180 stopinj => prebavni trakt je zavit → anus na sprednjem (anteriornem) koncu živali, bilateralni organi pa se lahko zmanjšajo ali pa jih na eni strani telesa sploh ni
- ni povezana z razvojem zavite hišice, ki je od torzije neodvisen proces
posebnost školjk
- mehkužci
- so filtratorji zaradi posebnega načina prebave in nekateri imajo oči
- plaščeva votlina vsebuje škrge, ki služijo za dihanje in hranjenje
- voda s hranilnimi delci obliva plaščevo votlino → na škrgah so migetalke, ki usmerjajo hrano k ustom
- nesklenjen krvožilni sistem → kri se iz žil direktno izlije v tkivo
glavonožci
- mehkužci
- delitev: četveroškrgarji, dvoškrgarji, lignji
notranja zgradba lignjev
- lijak/sifon → reaktivni pogon + izvodilo: prebavila, črnilne in spolne žleze
- škrge (s peresasti izrastki na vsaki strani) - ventilirajo jih s krčenjem mišic plašča
- črnilna žleza (z melaninom) → zavajanje plenilcev
- prebavila: papagajev kljun (znotraj strgača) → zgrabijo in zdrobijo plen → po požiralniku v črevo → skozi želodec v slepo črevo → danka → skozi lijak se izloči (tam je izvodilo prebavil)
- krvožilje → edini mehkužci z zaprtim/sklenjenim krvožilnim sistemom (škrge + sistemsko srce + brahialni srci)
- živčevje: izjemno dobro razviti/kompleksni možgani (velikost možganov pri glavonožcih mnogo večja glede na telesno velikost kot pri ribah ali plazilcih → višji nivo inteligence) + odlično razvita čutila
- spolne žleze → nad tankim črevesom (moške imajo blizu slepega črevesa, bele barve, ženske pa imajo dodatno žlezo (nidamentalna), ki služi za izločanje snovi, ki pokrijejo jajčeca; žleze so prosojne)
zunanja zgradba lignjev
- del noge se je preoblikoval v lijak/sifon, del pa v tentakle/krake/lovke (2 daljši, 8 krajših) s priseski
- plašč (obdaja visceralni del) → na trebušni strani prost, na hrbtni zrasel
- plaščna votlina je izjemno krčljiva
- oči so po zgradbi podobne očem vretenčarjev, razmeroma velike in precej dobro razvite oči (so plenilci) + binokularni vid: omogoča, da usmerijo pogled na plen in z veliko natančnostjo določijo razdaljo do njega
- tanka koža s kromatoforami/pigmentnimi celicami (v koži mnogih glavonožcev), ki vsebujejo pigmentne vrečke (melanin), ki postanejo bolj vidne, ko majhne radialne mišice odprejo vrečko, zaradi česar se pigment razširi pod kožo → kamuflaža
- pero → ostanek ogrodja iz hitina (vzdolž celega telesa)
gibanje lignja
- sifon → potiskanje vode iz sifona - močan curek, ki jih požene naprej (lahko obračajo sifon v različne smeri, spremenijo smer gibanja + če je potrebno, lahko številne vrste skočijo iz vode in letijo nad valovi)
- plašč → mišice (krčijo in sproščajo - potiskanje vode iz sifona)
- plavutni gubi/krila → romboidni izrastki (pri nekaterih vrstah se raztezajo skoraj po celotni dolžini telesa); krila igrajo podporno vlogo pri plavanju – ravnotežje, krmiljenje, letenje
- lovke/kraki → lov, hoja, oprijemanje, plavanje
kolobarniki
delit, sim, odprt, prebav, ogrodje, gibanje, koža, razmn, kri
- živali
- delitev: mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke
- simetrija: bilateralna
- odprtine: 2 (ustna in zadnjična)
- prebavilo: cevasto, vsak del prebavila specializiran za določeno vlogo
- ogrodje: hidrostatsko ogrodje v telesni votlini
- prava členjenost/segmentacija
- gibanje: prinožice (pri mnogoščetincih, nanj imajo ščetine) imajo vlogo plavanje, odrivanje od podlage, premikanje, dihalno vlogo; plast vzdolžnih in krožnih mišic → krčenje in sproščanje → premikanje
- koža = dihalni organ → številne drobne žile v koži + povrhnjica s kutikulo => površina mora biti konstantno navlažena
- obojespolniki (navzkrižna oploditev) → v zadnjih segmentih telesa se nahajajo testisi, le v enem segmentu pa par jajčnikov
- sedlo
- sklenjeno krvožilje, hemoglobin v krvi
kaj je sedlo?
kaj je, deževniki
- organ, ki izloča sluz pri kolobarnikih = odebeljen predel z mnogimi sluznimi žlezami v sprednji polovici telesa
- deževniki: sedlo v času parjenja izloči žlezast ovoj, ki potuje vzdolž telesa do jajcevodov (jajčeca), ter do posebnih sprejemnikov za spermije → tam se jajčece in semenčice združijo → ovoj zdrsi po deževniku in se začne strjevati v kokon, iz katerega se razvijejo mladi deževniki (parjenje lahko traja do 3h)
živčeje kolobarnikov
- možgani (nadžrelni ali cerebralni ganglij) + živčni vrvici
- glavni živec poteka po trebušni strani (ventralno)
- lestvičasta trebušnjača → gangliji (živčni vozli) prečno in vzdolžno povezani
- vrvičasta trebušnjača (deževnik) → živčni vrvici se lahko združita v enotno trebušnjačo
kaj pomeni sklenjeno krvožilje?
kri nikoli ne zapušča žil
žile potekajo vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani (hrbtna žila in trebušna žila)
kaj so pijavke?
kam spadajo, kaj in kako delajo, kje so uporabni
kolobarniki - živali
sesajo kri (s krčenjem mišic)
ko prebodejo kožo sprostijo v kri hirudin (prepreči strjevanje krvi) in anestetike
uporabne v medicini (mikrokirurgija)
zakaj so členonožci najuspešnejša skupina živali?
glede česa, lastnosti ki omogočajo
- glede na številčnost, raznolikost in distribucijo
- posledica telesne organizacije: členjene okončine in telo ter trdno zunanje ogrodje
- imajo zelo dobro razvita čutila
delitev členonožcev
trokrparji, pipalkarji, raki, stonoge, žuželke
trokrparji/trilobiti
izumrli členonožci
razdeljeni v 3 dele: oglavje - sestavljene oči, oprsje in zadek
enakomerna členjenost → vsak člen je nosilec enega para okončin
zgodnji vs kasnejši členonožci
zgodnji členonožci: majhna raznolikost členov
kasnejši členonožci: težnja členov k spajanju (manj členov) → specializacija okončin za različne vloge
zunanje ogrodje členonožcev
kaj je, posebne, rast
- kutikula = neživ izloček povrhnjice iz hitina (hitinjača)
- ličinke čebel imajo fleksibilno, občutljivo in mehko kutikulo
- s členonožci ne raste → se večkrat levijo, odvržejo kutikulo, pod njo tvori povrhnjica nov, večji skelet
krvožilje, prebava, živčevje, dihanje členonožcev
- nesklenjeno krvožilje (srce + hrbtna žila) → kri v žilah se direktno izlije v tkiva, nima vloge prenosa dihalnih plinov
- 2 odprtini: ustna z obustnim aparatom in zadnjična (med njima prebavna cev)
- živčevje → dobro razviti možgani na hrbtni strani sprednjega dela telesa + trebušnjača - živčna povezava na trebušnem delu z gangliji (skupek živčnih celic), živci vodijo v vsak člen
- dihalni organi → zunanje škrge (morski členonožci), traheje (kopni členonožci), zračnice
pipilkarji
nimajo tipalnic in čeljusti → 2 para pipalk, ki služita predvsem prehranjevanju
pajki, suhe južine, pršica
pajki
značilnost, pipelke, okončine, primer
- zožitev med glavoprsjem in zadkom
- prva pipalka (helicera) → iz dveh delov (bazalnega dela in gibljivega kremplja), ki se zloži v žlebič bazalnega dela → krempelj je oster in votel, skozenj se odpirajo strupne žleze
- druga pipalka (pedipalp) → podobni nogam in imajo čutilno vlogo
- predilne bradavice → skupina spremenjenih okončin na koncu zadka (večina ima tri pare, od tega je en par zelo majhen), vsaka ima množico odprtin, kamor se odpirajo svilnate žleze → izločajo tekočino iz aminokislin, ki se zaradi vlečenja (in ne zaradi sušenja na zraku) spremeni v svilo, podobno svili gosenic metuljev
- npr. črna vdova
členonožci
črna vdova
strupena le samica
precej večja od samcev => spolni kanibalizem
nevrotoksin (imenovan latrotoksin) preko izločanja različnih živčnih prenašalcev pri žrtvah sproži bolečino in mišične krče
suhe južine
glavoprsje in zadek široko povezana (za razliko od pajkov)
zelo dolge in tanke noge (nogo lahko odvrže in ta še dolgo trza → zavajanje plenilca)
pipilkarji, členonožci
pršica
členjenost, pipalke, posebnost
- široko zrasla glavoprsje in zadek, členjenost slabo vidna
- pipalke bodalaste/škarjaste → prirejene za zabadanje in sesanje/ščipanje rastlinskih ali živalskih tkiv
- številne brez oči
- klop (zajedavska vrsta) → prenašalec virusa, ki povzroča meningit in bakterije, ki povzroča boreliozo
pipilkarji, členonožci
o gozdnem klopu
razvoj, kaj je zanj potrebno, način iskanja gostitelja
razvoj: jajčece → ličinka → nimfa → odrasla žival
za preobrazbo iz enega razvojnega stadija v drugega in levitev se morajo vedno napiti krvi
iskanje gostitelja: tehnika zasede; hallerjev organ (na sprednjih okončinah s katerim zaznajo spremembe v toploti - toplokrvni gostitelj)
žuželke
tel regije, značilnosti, organe, dihanje
- 3 telesne regije (glava, oprsje, zadek) → členjenost oprsja in zadka je še očitna, členi, ki tvorijo glavo, so spojeni
- krila → izrastki kutikule (niso prave okončine), lahko letijo, ne da bi morale za to žrtvovati noge
- antene/tipalnice → med očmi, iz okončin 2. segmenta
- sestavljene/mrežaste oči → vidijo barve, mnoge lahko vidijo UV svetlobo in polarizirano svetlobo, ki je mi ne moremo zaznati (cvetovi imajo UV vzorce, ki so vidni le opraševalcem), iz nekaj 10 do več 1000 drobnih očesc (omatidijev): vsako očesce ima spredaj svojo lečo, zadaj svoj skupek čutilnih (fotoreceptorskih) celic in pigmentne celice, rabdom (za svetlobo občutljivi del omatidija) → posebni izrastki (mikrovili) čutilnih celic, v katerih je skoncentriran vidni pigment
- obustni aparati = modificirane okončine
- vzdušnice (traheje) = drobne luknjice po celotni površini telesa - kisik potuje direktno iz zraka v celico (ne s krvjo)
členonožci
nepopolna metamorfoza
znacilnosti, kako postajajo bolj podobne odraslim
- jajčece → ličinka (larva) → odrasla žival (imago)
- ličinke spominjajo na odrasle živali, le da nimajo kril (lahko zasnova za krila) in niso spolno zrele
- ličinke se večkrat levijo → z vsako levitvijo bolj podobne odraslim
popolna metamorfoza
imajo naprednejše žuželke
jajčece → ličinka → buba/pupa → odrasla žival
buba (pupa) = mirujoči stadij
npr. metulj, čebela, komar
kako se ličinka razlikuje od odrasle živali
popolna metamorfoza
- nima sestavljenih oči in zasnov za krila
- nekaterim manjkajo členjene noge
- drugačna prehrana in bivališča
- po nekaj levitvah se preobrazi v bubo
delitev iglokožcev
- morske lilije
- morske zvezde
- morski ježki
- kačjerepi
- brizgači
iglokožci
kje, notranje ogrodje, sim, posebnost
- izključno morski habitat
- notranje ogrodje: endoskelet iz trdnih apnenčastih ploščic, ki je tik pod povrhnjico
- simetrija se s tekom življenja spreminja: ličinka ima bilateralno simetrijo, odrasli imajo radialno => prednik iglokožcev je imel dvobočno somerno telo
- posebnost iglokožcev: vodovodni (ambulakralni) sistem, izjemna sposobnost regeneracije
vodovodni (ambulakralni) sistem
deli, delovanje, vloga
- mreža cevk v notranjosti telesa, napolnjenih z morsko vodo (krožni kanal, radialni kanali)
- z okoliškim morjem povezan preko sitaste ploščice (ploščica z mnogimi luknjicami), ki je na zgornji (hrbtni) strani telesa - skozi njo vstopa voda
- vodi v vse krake, končuje se v številne mehke, iztegljive in premične brazdne (ambulakralne) nožice na površini živali, ki molijo navzven skozi luknjice v ploščicah - vsaka nožica ima na koncu prisesek
- delovanje sistema: krčenje mišic → voda se iztisne iz vodovodnega sistema v nožice → nožice se podaljšajo; sprostitev mišic → voda se vrne iz nožic v vodovodni sistem → nožice se skrajšajo
- mišice na brazdnih nožicah usmerjajo smer gibanja oz. premikanja
- vloga: premikanje, hranjenje, izmenjava plinov (prevzema vlogo dihal) in izločanje odpadnih snovi (nimajo izločal)
iglokožci
premikanje iglokožcev
večina, morski ježki, morske zvezde/lilije
- z brazdnimi nožicami
- morski ježki → z bodicami
- morske zvezde, kačjerepi in morske lilije → z zvijanjem krakov
prebavilo, čutila iglokožcev
- 2 odprtini (ustnična spodaj, zadnjična zgoraj), vmes je želodec in slepi odrastek črevesa v vsakem kraku
- morske zvezde pa imajo izvihljiv želodec → z njim obdajo svoj plen in ga prebavijo izven telesa
- čutila → razvite le očesne pege in posamezne čutilne celice
izjemna sposobnost regeneracije iglokožcev
kaj lahko nadomestijo, morske kumare
- večina lahko nadomesti izgubljene krake, bodice
- nekatere zvezde lahko regenerirajo celo želodec in spolne žleze
- morske kumare lahko izvržejo svoja prebavila, spolne žleze in dihala, da zadovoljijo apetite plenilca, nato pa jih kasneje v kratkem času obnovijo
razmnoževanje iglokožcev
poteka bodisi nespolno z delitvijo celic bodisi spolno
spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodili: samci iglokožcev svoje spolne celice vbrizgajo v morje → zunanja osemenitev in oploditev (ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali)
4 skupne lastnosti strunarjev
- dorzalna hrbtenjača → cevasto hrbtno živčevje (ni pri ostalih skupinah živali) in nastane v zarodku z ugreznitvijo zgornjega sloja celic (ektoderma), vendar se najprej oblikuje žleb, ki se kasneje zapre v cev
- hrbtna struna (dorza) → prožna vzdolžna opora v obliki trdne, toge in prožne palice, med prebavilom in hrbtenjačo, sestavljajo jo turgescentne celice (zelo napete, napolnjene s tekočino), pri nižje razvitih vretenčarjih ohranjena vse življenje, pri višjih le v zgodnjih stopnjah razvoja (embrija) → kasneje jo nadomesti hrbtenica
- škržno črevo → specializirani del prebavne cevi za usti, vloga: prehranjevalna (precejanje delcev hrane) + dihalna (ribe, dvoživke), razvito pri najpreprostejših strunarjih; odrasli plazilci, ptiči in sesalci ga nimajo (le v embrionalnem razvoju)
- rep → izrastek telesa na zadnjem delu
delitev strunarjev
- brezglavci (npr škrgoustka)
- plaščarji (npr bradavičasti kozolnjak)
- vretenčarji
škrgoustka
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - brezglavci
- živi v plitvem morju
- zakopana v pesek, ven molijo le usta
- edino notranje ogrodje je hrbtna struna
- procejanje hrane s tipalnimi lovkami okrog ust
- evolucijski pomen: verjetno zelo podobna pravretenčarjem
bradavičasti kozolnjak
kam spadajo, primer česa, ličinka, značilnost
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - plaščarji
- primer regresivnega razvoja
- ličinka (spominja na žabje paglavce) → repata, plavajoča + vse osnovne strunarske značilnosti
- ličinka se pritrdi na podlago, izgubi rep → odrasla žival - pritrjena
- izloča trden ovoj = plašč/tunika iz polisaharida tunicina - zaščitna in oporna vloga
vretenčarji
delitev, značilnosti
- razredi: obloustke, ribe, ptice, dvoživke, plazilci, sesalci
- hrbtenica iz vretenc → osrednji del endoskeleta
- parne okončine
- večplastna povrhnjica
- škrge/pljuča
- sklenjen krvožilni sistem
- centralni živčni sistem (najbolj razviti možgani) in periferni živčni sistem, koncentracija čutil na glavi
obloustke
pripadnost
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
- brez čeljusti in parnih plavuti
- hrbtenica + hrbtna struna (ohrani se vse življenje)
- prisesa na žrtev in sesa kri → odrasli piškurji so plenilci ali zunanji zajedalci (večinoma zajedajo ribe kostnice - izsesavajo telesne sokove z okroglim sesalnim ustnim lijakom)
- keratinizirane, zobem podobne tvorbe pokrivajo jezik, ki se lahko podaljša in s struganjem naredi gostitelju rano
ribe
kam spadajo, značilnosti, evolucijski pomen rib
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
- hidrodinamična oblika
- posebna koža
- plavuti
- škrge
- ribji (vzdušni) mehur
- sklenjeno krvožilje, enojni krvni obtok, srce z 1 preddvorom in 1 prekatom
- ektotermni organizmi
- zavitnica = guba v črevesju zaradi katere je močno povečana površina (le hrustančnice)
- evolucijski pomen rib: iz davnih so se razvile prvi kopenski vretenčarji - ščitoglavci (izumrle dvoživke, se pojavile v paleozoiku in imele peteroprste okončine)
koža rib
- v povrhnjici so enocelične sluzne žleze, ki izločajo sluz (intenzivnost izločanja je pri različnih vrstah rib različna in odvisna tudi od fiziološkega stanja)
- v usnjici so pigmentne celice (značilna barva in risba)
- luske - v usnjici, pod povrhnjico → običajno tanke koščene ploščice, ki jih prekriva tanka povrhnjica
vloge sluzne žleze rib
- zaščita pred plenilci in zunanjimi dejavniki
- baktericidnost → deluje kot antibiotik
- zmanjševanje trenja
- ima vonj po katerem se ribe orientirajo pri migracijah in ko med drstjo iščejo ribe nasprotnega spola
- preprečuje vdor vode
- omogoča hitrejše strjevanje krvi pri poškodbah
- sluz nekaterih vrst rib je tudi prva hrana ribjega zaroda
delitev lusk
/+ razvoj
- hrustančnice - plakoidne luske, ganoidne luske - med evolucijo so se iz njih razvili zobje
- kostnice - cikloidne (kroglaste) luske, ktenoidne (zobčaste) luske
ribe rastejo vse življenje in luske z njimi → na luskah nastajajo prirastki - letnice => določanje starost rib
ribji plavuti
vloge, vse plavuti, kostnice vs hrustančnice
- omogočajo plavanje in uravnavanje lege telesa
- dve neparni hrbtni plavuti + parni prsna in trebušna plavut + neparni predrepna in repna plavut
- kostnice → simetrična repna plavut
- hrustančnice → asimetrična repna plavut
ogrodje rib
glave, trupa, kostnice vs hrustančnice
- ogrodje glave: lobanja, čeljusti, škržno ogrodje (glavni del so škržni loki, med njimi škržne reže)
- ogrodje trupa: hrbtenica iz vretenc (različno število; večje pri ribah s kačastim telesom)
- kostnice → pretežno koščen skelet
- hrustančnice → skelet iz hrustanca (utrjen z apnencem)
škrge rib
- v 2 škržnih votlinah na vsaki strani glave za ustno votlino
- iz škržnih lističev, nameščenih na 4 škržnih lokih → 5. lok spremenjen v goltne zobe (drobljenje hrane, precejanje hranljivih delcev)
- kostnice: škrge pokrite s škržnim poklopcem (ob dihanju razpirata in zapirata → potiskata vodo mimo škrg)
- hrustančnice: brez škržnega poklopca
ribji (vzdušni) mehur
kaj je, pri katerih, kako deluje, izjeme?
- deluje kot organ, ki omogoča, da ribe spreminjajo plovnost
- le kostnice
- hidrostatski organ: v steni žilice (močno prekrvavljeno) → iz krvi se v mehur prenaša kisik → mehur se napolni → manjša specifična teža ribe → riba se dvigne; če se mišice mehurja skrčijo, preidejo plini nazaj v kri → riba se spusti
- ribe pljučarice ga uporabljajo kot pljuča
razmnoževanje rib
- zunanja oploditev (večina rib)
- notranja oploditev (morski psi,…) → ikre se oplodijo, zarodek se razvija in izleže znotraj samičinega telesa
- oviparija (jajcerodnost) → odlaganje iker - večina rib
- viviparija (živorodnost) → izleganje že izvaljenih mladičev
dvoživke
lič/odr, koža, dihanje, T, razmn, značilnosti
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
- del življ. v vodi, del na kopnem
- ličinka → odrasla žival (drugačna telesna organizacija, način življ., prehranjevanje in dihala)
- sluzasta koža brez lusk, ki je zelo tanka in močno prekrvavljena deluje kot dihalni organ
- pljuča dvoživk zelo primitivna, zaradi majhne površine ne dobi z njimi dovlj kisika → kisik prehaja skozi kožo z difuzijo
- oglašanje (le samci) → glasilki - kožni gubi v zgornjem delu sapnika + zvočna mehurja ob ustnih kotih (ojačanje glasu)
- so plenilci → majhni zobje in izprožljiv jezik
- ektotermni
- razmnoževanje: ločen spol, zunanja oploditev - mrest
- peterporste okončine (prednje in zadnje noge)
ektotermnost, endotermnost
ektotermnost => nimajo stalne telesne T, je odvisna od okolja
endotermnost => telo ogreva toplota, ki se sprošča znotraj telesa
plazilci
kam spadajo, koža, razmnoževanje, značilnosti, primeri
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
- luskasta koža iz keratina, ki je suha (nima dihalne vloge - dihalna površina pljuč večja kot pri dvoživkah; preprečuje izsuševanje)
- homodonti → zobje bolj ali manj enake velikosti
- razmnoževanje → različen spol, notranja oploditev (amniotsko jajce)
- dobro razvita čutila
- prakuščarji, krokodili, želve, luskarji
kako se razvije amniotsko jajce?
- iz zarodka izraščajo membrane, ki ščitijo zarodek pred izsuševanjem oz. obdajajo rumenjak; jajčna lupina in jajčna membrana sta prepustni za pline (O2, CO2)
- rumenjak, beljak → iz njiju zarodek črpa hrano
- beljak – vir vode za zarodek
- amnion – obdaja amnionsko votlino, v kateri je tekočina plodovnica, v kateri se razvija zarodek
- lupina – zaščita pred zunanjimi vplivi
- tudi pri sesalcih je zarodek v plodovnici v amniotski votlini
pri plazilcih, pticah,
čutila plazilcev
- dobro razvita
- voh (vonjalne čutnice pri kačah na jeziku)
- jamičasti organ - med očmi in nosnicami, občutljiv na toploto in omogoča zaznavanje položaja plena
- nimajo bobniča, slabo slišijo, a zaznavajo tresljaje podlage
ptiči
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
- prilagoditve za letenja
- amniotsko jajce
- endotermija, homeotermnost, perje omogočajo toplotno izolacijo
- tanka koža brez žlez (razen trtične žleze ob trtici: izloča maščobo za mazanje perja)
- ohranjene luske na nogah (ostanek plazilskih prednikov)
- prebavila: golša za požiralnikom (mehčanje hrane), dvodelen želodec (žlezovnik + mlin, mehanska prebava)
- evolucijski izvor: razvoj iz mezozoiskih plazilcev, ki so hodili/tekali po zadnjih nogah
pljučne vreče/mehovi pri pticah
omogočajo, da zrak po dihalnem sistemu teče le v eni smeri (ne dvosmerno kot pri človeku) - zrak vstopi in izstopi v drugih luknjah
ohranja večjo kvaliteto zraka (nasičenost s kisikom je dlje časa visoka, oksigeniran zrak se ne meša z deoksigeniranim, dihanje na visokih nad. višinah,…)
prilagoditve za letenja pri pticah
- prednje okončine so krila
- pero = kožna tvorba, ki nastane iz zgornjih poroženelih slojev povrhnjice
- pljučne vreče/mehovi
- votle kosti
- grodnica = masivna kost, ki je prirastišče za letalne mišice
sesalci
pripadnost, značilnosti
- evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
- dobro razviti možgani
- zarodek se razvija v maternici; pri najvišje razvitih izmenjava snovi med zarodkom in materjo poteka preko placente
- dlaka, žleze lojnice, žleze znojnice
- mlečne žleze → dojenje; skrb za zarod
- heterodonti; zobje se pri večini izmenjajo enkrat v življenju (mlečni/stalni zobje)
- štiridelno srce
- endotermni
evolucijski izvor sesalcev
razvili se iz izumrlih plazilcev zverozobcev (plazilci s podobnim zobovjem kot današnji sesalci)
s ptiči niso v ožjem sorodstvu (kljub temu, da imajo oboji 4-delno srce in homeotermijo)
lastnosti, v katerih se glive razlikujejo od rastlin
- celična stena: glive (iz hitina), rastline (iz celuloze)
- založni polisaharidi: glive (glikogen), rastline (škrob)
- telesna organizacija: glive (ni diferenciranih tkiv, organov), rastline (ima prave organe - steblo, listi, korenine)
- pridobivanje hranilnih snovi: glive (kemoheterotrofi → odvisni od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi), rastline (avtotrofi → fotosinteza)
evolucijski izvor gliv
za večino gliv ni dokazov, da bi bili njihovi predniki avtotrofi (prednike iskali med avtotrofnimi steljčnicami - alge)
najverjetneje se razvijejo kot samostojna skupina tako kot rastline in živali
glive
- so steljčnice (talofiti) → telo je steljka - preprosto zgrajeno + ni diferenciranih tkiv in organov
- so kemoheterotrofi → popolnoma odvisne od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi, ne potrebujejo svetlobe (nimajo fotosintetskih barvil), vendar lahko ta vpliva na sproščanje spor zato pogosto rastejo proti svetlobi
- celična membrana vsebuje ergosterol (podobna vloga kot holesterol v membranah živalskih celic → uravnavanje viskoznosti celične membrane)
- izločajo hidrolitični encimi, ki lahko razgrajujejo različne žive ali mrtve snovi in omogočajo raznoliki viri hrane
delitev gliv, glede na to, kako pridobivajo hranilne snovi
- saprofiti (dniloživke)
- simbionti (soživke)
- paraziti (zajedavci)
celična stena gliv
notranja plast: hitin (polisaharid, podolgovata vlakna, različno usmerjena, naložena v plasteh vzporednih s celično membrano) + beta glukani, polisaharidi, beljakovine, lipidi (ne tvorijo vlaken)
zunanja plast: glikoproteini
ekološke vloge gliv
- razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih
- zajedavci → absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive)
- simbionti → simbioza z rastlinami/algami, z živalmi
glive kot razkrojevalci
- razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih (npr. organski material padlega drevesnega hloda)
- omogočajo pretok energije in kroženje snovi v ekosistemih
- brez razkrojevalcev (glive in bakterije) bi ogljik, dušik idr. elementi ostali vezani v organski snovi in se ne bi vračali v prst, kjer so sicer na voljo za rast rastlin (potrebujejo anorganske snovi za rast) → rastline in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami, ne bi mogle obstajati + začel bi se nalagat detrit
- saprofitske glive → hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki
potek kroženja snovi in energije v ekosistemu
energija vstopa v ekosistem kot sončno sevanje, se pretvori v kemično energijo in se prenaša po prehranjevalni verigi, sistem zapušča kot toplota
hranilne snovi se prenašajo po prehranjevalni verigi, na koncu jih večina konča v detritu (mrtva organska biomasa) → po zaslugi razkrojevalcev se vračajo nazaj do primarnih proizvajalcev
saprofitske glive
- hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki
- encimi, ki se sproščajo, razgradijo polimere v enostavne snovi (sladkorje, aminokisline, karboksilne kisline, purine,…) → te snovi lahko nato celice sprejmejo
- edini organizmi, ki popolnoma razkrojijo les
glive kot zajedavci
- absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive)
- nekrotrofi → napadejo žive organizme, ki jih ubijejo in kasneje prebavijo
- biotrofi → naselijo in izrabljajo žive organizme
glivne bolezni ljudi
- nekatere glive prisotne v člo. telesu tudi, če smo zdravi - npr. kvasovka Candida albicans
- “atletsko stopalo”
- kožna mikoza
zakaj so glivne bolezni ljudi vse pogostejši?
- naraščajoče uporabe antibiotikov širokega spektra
- povečevanje števila imunsko oslabljenih ljudi
- staranje populacije
kvasovka Candida albicans
- gliva, ki je prisotna v človeškem telesu (črevesje, ustna votlina, vaginalni trakt; v ravnovesju z drugimi mikrobi)
- izkoristijo slab imunski sistem in se abnormalno namnožijo → povzročijo oportunistične okužbe
glive, ki so človeku nevarne le ob zaužitju
- v zeleni mušnici so amatoksini, ki uničijo/poškodujejo jetra (že zaradi zelo majhne količine zaužite gobe lahko umre)
- gliva Aspergilus flavus (arašidi, žitarice) → toksin aflatoksin - kopiči se v jetrih, rakotvoren (mutagen dejavnik)
simbioza gliv z rastlinami/algami
- mikoriza = sožitje med glivami in višjimi rastlinami (semenke in praprotnice - večina semenk živi v simbiozi z glivami)
- lišaji = sožitje glive in zelene alge ali modrozelene cepljivke (ta dva organizma gradita enotno steljko lišaja)
vrste mikorize
- ektomikoriza (lesnate rastline) → mreža navznoter rastočih hif, ki se raztezajo v gostiteljsko korenino rastline in prodirajo med rastlinske celice v koreninski povrhnjici in skorji; zunaj korenine tvori micelij
- endomikoriza (zelnate rastl.) → glivne hife prodrejo v rastl. koreninske celice in tvorijo arbuskule (drevesaste strukture) - aktivna izmenjava hranilnih snovi
simbioza gliv z rastlinami/algami
koristi glive/rastline v mikorizi
glive → prek korenin gostiteljske rastline, dobivajo organske snovi (tudi do 25% vseh sladkorjev, ki nastanejo med fotosintezo)
rastlina → na račun glivnega micelija večja površina za privzem vode in mineralnih snovi (glive sprejemajo in kopičijo ione, pomembne za rastlino) + glive jih zaščitijo pred povzročitelji bolezni v tleh
glive in zelene alge/modrozelene cepljivke v lišaju
kaj prispe v sožitju
gliva iz okolja ob dežju sprejema vodo in mineralne snovi, ki jih alga potrebuje za sintetske procese + ščiti algo pred izsušitvijo
alga/cepljivka s fotosintezo izdeluje organske snovi s katerimi oskrbuje tudi glivo
značilnosti lišajev
- izredno odporni proti ekstremnim okoljskim razmeram
- zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi → bioindikatorji onesnaženosti
- lišaji, pri katerih so glive v sožitju s cianobakterijo, bogatijo tla z dušikom
- zgradba steljke lišajev: gost preplet glivnih hif na površini, ki deluje kot zaščita (askokarp); pod glivno hifo, plast celic alge
razmnoževanje lišajev
- najpogosteje vegetativno
- od lišaja se odlomi košček → zraste v nov lišaj
- z zarodnimi kepicami (sorediji) = skupine celic avtotrofa, ovite in med seboj povezane s hifami gliv; opazne kot prah na površini lišaja (raznaša jih veter) → na novi lokaciji tvorijo nov lišaj
- spolno se v lišaju razmnožuje le gliva
odpornost lišajev na ekstremne razmere
- dolga sušna obdobja lahko preživijo le na račun zračne vlage
- naseljujejo najbolj odmaknjene dele sveta, kjer je življenje komajda še mogoče
morfološki tipi lišajev
/+ izpostavljenost zraku
- skorjasti → tesno zrasli s podlago/celo vrasli vanjo - zraku izpostavljena le mala količina steljke
- listasti → po izpostavljenosti zraku nekje vmes
- grmičasti → le z drobno ploščico pritrjeni na podlago => večji del grmičaste steljke v stiku z zrakom
zakaj trdimo, da so lišaji bioindikatorji?
zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi
niso sposobni izločati snovi, ki jih sprejmejo vase, strupene snovi poškodujejo avtotrofnega partnerja (umre bakterija → umre gliva)
organizacijski tipi gliv
enocelične: kvasovke
mnogocelične
taksonomija/razvrščanje gliv
neprave vs prave glive
neprave => tiste, ki po videzu in načinu rasti spominjajo na glive, a z njimi niso v bližnjem sorodstvu (sluzavke - protisti, vodne plesni - alge)
prave => imajo skupnega prednika
prave glive
- celice vegetativnega stadija obdaja celična stena iz hitina
- steljka večinoma mnogojedrna ali mnogocelična v obliki dolgih nitk → glivne hife (mnogocelična hifa - celice ločujejo eno ali več porni septumi/notranje pregrade oz. stene; mnogojedrna hifa - brez septum)
- preplet hif tvori podgobje - micelij (raste iz osrednje točke in oblikuje okroglo kolonijo)
- plodišče/trosnjak → razmnoževalna struktura
delitev pravih gliv glede na zgradbo steljke
nižje glive → glive v nespolnem stanju (npr. glavičasta plesen)
višje glive → popolnejša zgradba, številne tvorijo plodišča; hife so septirane (večcelične); diploidna stopnja
delitev gliv glede na način razmnoževanja
zaprtotrosnice
prostotrosnice
zaprtotrosnice
- trosi (spore) nastajajo v zaprtih plodiščih (sporangijih) = aski
- spore so nebičkaste askospore (n)
- posebne spore konidiji nastajajo na pokončnih hifah konidioforih → vloga: hitro razširjanje glive
glive
prostotrosnice
trosi (spore) nastajajo na pecljatih izrastkih v odprtih plodiščih (sporangijih) → bazidiji
spore so bazidiospore
delitev glede na zgradbo bazidija: večceličen (ne razvijajo plodišč), enoceličen (razvijejo plodišča)
glive
razmnoževanje gliv
- pri spolnem in nespolnem razmnoževanju gliv nastaja velika količina spor
- spora = haploidna razmnoževalna celica, ki se razvije v nov organizem, ne da bi se združila z drugo sporo oz. gameto
- iz spor kalijo haploidne hife, ki prerastejo in se razvejijo v micelij
- glivne spore imajo lahko tanko celično steno in hitro kalijo ali debelo celično steno, ki sporam omogoča preživetje v neugodnih okoljskih razmerah in kasnejšo kalitev v ugodnih razmerah
nespolno razmnoževanje gliv
/+ def brstenja, fragmentacije
- mitoza
- celice nekaterih gliv se mitotsko delijo → zelo učinkovito, saj v kratkem času nastane velikanska količina spor, ki so genetsko enaki organizmi (kloni)
- brstenje (kvasovke): nova materinska celica nastane na materinski z mitozo
- fragmentacija: glivni micelij ali posebna kvasna celica razpade na posamezne celice → na primerni podlagi kalijo v micelij
spolno razmnoževanje gliv
- mejoza
- pride do kratkega 2n stanja, po katerem z mejozo nastanejo n spore → te rastejo v novo generacijo - kalijo v nov micelij
- glive so n večino svojega življ. cikla, 2n pa le tik pred mejozo - bistvena razlika med glivami in živalmi ter rastlinami
- spolno razmn. gliv vezano na srečanje 2 celic oz. micelijev različnih spolov (označeni s + in - , se ne izražajo fenotipsko), le glive jih med seboj razločujejo → bazidiospore
razvoj prostotrosnic z neseptiranim bazidijem
- iz bazidiospore se razvije haploidni micelij
- haploidni micelij navadno že na zgodnji stopnji razvoja somatogamno kopulira (somatogamija = združitev dveh telesnih celic) z drugim haploidnim micelijem → iz zigote se razvije dvojedrni micelij - lahko raste več let in se široko razraste
- v ugodnih razmerah se na dvojedrnem miceliju razvijejo plodišča, ki je iz pleteža dvojedrnih hif
- končne celice nekaterih dvojedrnih hif se razvijejo v bazidije
- v bazidiju sta jedri dveh različnih micelijev, ki se nato združita v 2n zigoto (kariogamija), ki se mejotsko deli → nastanejo 4 haploidna jedra (jedra bodočih bazidiospor)
- potujejo na površino (prostotrosnice) bazidijev in tvorijo n spore (bazidiospore)
spolno razmnoževanje gliv
površina trosovnice
trosovnica je mesto nastanka bazidijev, nahaja se na na spodnji strani klobuka
povečana je z: lističi, cevkami, drugačnimi strukturami
pomen gliv za človeka
- razkrojevalci
- škodljivci, povzročitelji bolezni
- prehrana (gobe, žlahtne plesni, proizvodnja alkoholnih pijač, kvašenih izdelkov…)
- medicina in znanost
posebnosti rastlinske celice
vakuola
plastidi
celična stena
vakuola
- membranski organel, ki zapolni osrednji del rastlinske celice
- turgorski tlak daje celici čvrstost
- omogoča plazmolizo (odstop membrane od celične stene kot posledica krčenja vakuole zaradi oddajanja vode v hipertoničnem okolju) in deplazmolizo (celica v hipotoničnem okolju postopoma dobiva obliko)
- je napolnjena z vodo + v njej raztopljene snovi
raztopljene snovi v vodi v vakuoli
- ioni, sladkorji, aminokisline → vzdrževanje turgorja
- založne snovi (beljakovine, enostavni sladkorji, olja)
- strupene in škodljive snovi (kovine, produkti metabolizma), katerih se rastlina znebi ob propadu celice (odpadanje listov…)
- encimi (razgradnja, reciklaža…)
- snovi, pomembne za interakcijo z drugimi organizmi: barvila, trpke in neužitne snovi
plastidi
membranski organeli v rastlinski razvoj
sestavljena iz dvojne membrane, ima svoje lastne DNA, ribosomi
njihov nastanek razlaga endosimbiontska teorija
vrste + vloge: kloroplasti (fotosinteza), kromoplasti (izgradnja in skladiščenje pigmentov), amiloplasti (zaloga in sinteza škroba)
rastlinska celična stena
vloge, sestavina, razvoj, organele
- vloge: oblika, opora in trdnost
- iz celuloze (nerazvejan polimer β-glukoz → vzporedne molekule se povežejo s H-vezmi preko hidroksilni skupin)
- mlada rastlinska celica najprej tvori primarno celično steno, ki je tanka in fleksibilna
- med primarnima celičnima stenama sosednjih celic je osrednja lamela, kjer so pektini in glikani
- ko celica dozori in neha rasti, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → tvori sekundarno celično steno
- plazmodezme
- parenhim, kolenhim, sklerenhim
osrednja lamela
- med primarnima celičnima stenama sosednjih celic
- sestavljena iz pektinov (lepljivi polisaharidi, ki „zlepijo“ sosednje celice) in glikanov (polisaharidi, ki tesno povežejo celulozne mikrofibrile)
sekundarna celična stena
- ko celica dozori in neha rasti, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → tvori sekundarno celično steno
- med celično membrano in primarno celično steno (znotraj)
- močna → omogoča zaščito in podporo
- vsebuje lignin → poleg celuloze prispeva k trdnosti celične stene
- les v največji meri tvorijo sekundarne celične stene
plazmodezme
= perforacije/luknjice v celični steni
skoznje se pretaka citoplazma → povezanost kemijskega okolja sosednjih celic (prehajanje beljakovin, aminokislin, virusov)
kaj je parenhim? kolenhim? sklerenhim?
parenhim → živa celica s tanko in fleksibilno celično steno (lahko spreminja obliko)
kolenhim → živa celica z odebeljeno celično steno
sklerenhim → mrtva celica z odebeljeno, togo, zelo trdo celično steno (steblo, pecelj, trdne lupine, les)
rastlinska tkiva
- krovna (epidermalna) tkiva
- osnovna tkiva
- prevodna tkiva
- meristemska tkiva
krovna (epidermalna) tkiva
celice, kje, naloge
parenhimske celice v neolesenelih delih rastline in mrtve v olesenelih
najbolj zunanja plast (površina rastlin)
naloge: na listu zaščitijo notranjih tkiv in izmenjavajo plini skozi listne reže, na korenini (ima dolge laske - povečana površina) omogočajo sprejem vode in anorganskih snovi
primeri krovnih (epidermalnih) tkiv
pluta → večslojno krovno tkivo iz mrtvih celic z neprepustno steno na olesenelih delih = zaščita
skorja → krovno tkivo iz mrtvih parenhimskih celic na zunanjosti debla lesnatih rastlin
povrhnjica → površina lista ali korenine
osnovna tkiva
pod krovnim, večina notranjosti rastline (prevladujoč del organa)
različni tipi celic, ki opravljajo osnovno nalogo organa, katerega del so
prevodna tkiva
prenašajo vodo, minerale, organske snovi v vse dele rastline
gradita jih dve vrsti votlih cevi => dve vrsti žilnega tkiva (ksilem, floem)
ksilem
- vrsta žilnega tkiva
- zgrajena iz celic traheid in trahej
- omogoča prenos vode in mineralov
- cevaste celice + podaljšane, mrtve → čim hitrejši pretok vode
- voda med celicami prehaja, kjer je stena stanjšana/je ni
- smer transporta je vedno enaka (od prsti navzgor) zaradi adhezije (mol. vode tvorijo vezi z notranjo površino) in kohezije (mol. vode tvorijo vezi med seboj)
razvojne stopnje traheid
na začetku celice majhne, tanka primarna celična stena → celica se podaljša, zoži → nalaganje sekundarne celične stene → celica odmre, njena celična membrana in notranjost propadeta → ostane cevasta struktura, obdana s celično steno
floem
kaj dela, iz česa sesatavljeno, smer transporta
vrsta žilnega tkiva
omogoča prenos organskih snovi (produktov fotosinteze)
sestavlljeno iz sitastih celic (ožje celice z ožjimi sitastimi porami), ki tvorijo sitaste cevi (praprotnice in golosemenke)
med zgornjo in spodnje celico so sitaste pore (= močno razširjene plazmodezme)
smer transporta: od tam kjer je več snovi, proti tam kjer je potreba
sitaste celice
v floemu
so ožje celice z ožjimi sitastimi porami
tvorijo sitaste cevi (praprotnice in golosemenke)
parenhimi, a nimajo jedra in ribosomov, malo mitohondrijev → njihovo delovanje uravnavajo sosednje celice spremljevalke z vsemi organeli
meristemska tkiva
parenhimske celice, ki ohranjajo sposobnost delitve
omogočajo rast rastlin: temelji na delitvi celic v meristemih in povečevanju nastalih celic
rast rastlin vs živali
rastline: dodajanje novih organov, vse življenje spreminjajo obliko svojega telesa, rast je omejena na najmlajše dele nadzemnega dela in korenin
živali: povečevanje velikosti telesa, povečevanje vseh delov telesa, samo del življenja
meristemi + njihove naloge
- meristemi = skupina celic, ki se delijo in tako omogočajo nastanek novih celic in rast rastline
- po celični delitvi se meristemske celice povečajo in diferencirajo v eno od tkiv
- naloge: proizvajanje novih celic (na območjih intenzivnih celičnih delitev), vzdrževanje lastne dejavnosti, vzdrževanje območja celičnih delitev, začetek nastajanja novih organov, zaloga genetsko nepoškodovanih celic
značilnosti meristemske celice
oblika, cel stena, citoplazma, vakuole, mitoh, ribos, membrane, encimi
- majhne, kockaste oblike (niso podaljšane)
- tanka celična stena in gosta citoplazma
- več manjših vakuol, veliko mitohondrijev in ribosomov
- proplastidi: malo/brez notranjih membran, brez klorofila, brez vseh fotosintetskih encimov
delovanje meristema
- ob delitvi začetnih celic v povprečju ena od nastalih celic ohrani identiteto začetne celice, druga pa gre v smeri diferenciacije
- potomka začetne celice izvede omejeno število delitev, nato pa se preneha deliti
- vsaka celična delitev predstavlja tveganje - lahko pride do dednih genetskih napak → večstopenjski meristem - zmanjša se število delitev začetne celice in tveganje, da se ta celica genetsko poškoduje
- poškodovana celica → nadomesti jo sosednja celica iz območja mirovanja (zaloga genetsko nepoškodovanih celic - se ne delijo)
kaj omogoča organizirano delitev meristemskih celic?
- časovna usklajenost delitev v posameznih delih meristema
- ravnina, v kateri se deli posamezna celica
vrste meristemov na rastlini
- apikalni
- lateralni
apikalni meristemi
- rastlini zagotavljajo dodatne celice, ki omogočajo rast rastline v dolžino → primarna rast
- na vršičku stebla in korenine → končni (terminalni) meristem
- v zalistju (kjer je list pritrjen na steblo) → zalistni (aksilarni) meristem
lateralni meristemi
- omogočajo sekundarno rast, oz. nastanek olesenelih delov rastlin
- nahajajo se v starejših in diferenciranih delih stebel in korenin
- prevodni kambij → sklenjen obroč meristemskih celic med ksilemom in floemom (znotraj žile - v prečnem prerezu tvori krogec)
posledice aktivnosti prevodnega kambija
- prevodni kambij navznoter proizvaja elemente sekundarnega ksilema (traheide, traheje) → les
- kambij navzven proizvaja elemente sekundarnega floema (sitaste cevi) → ličje (lubje) - rast večletnih rastlin (prevodni elementi nastanejo vsako leto znova → novo nastali prevzamejo prevodno vlogo)
oz. sekundarne debelitve
naloge lesa
- prevajanje vode in raztopljenih (predvsem mineralnih) snovi
- shranjevanje založnih snovi
- opora → nekatere rastline zelo visoke (prednost pri prestrezanju svetlobe)
naloge ličja
- prevajanje organskih snovi
- shranjevanje založnih snovi
- zaščita pred zunanjimi dejavniki
- opora
- izmenjava plinov
nastanek letnic
- zaradi sezonskega delovanja prevodnega kambija
- letnice so posledica različno velikih celic (razmejujejo les med dvema sezonama)
- korenine imajo manj izrazite letnice in branike zaradi stabilnejšega okolja v prsti
- v času visokih T, suše: upočasnjena aktivnost kambija, manjše celice, konec poletja se aktivnost ustavi, jeseni in pozimi nove celice ne nastajajo; sušna leta → ožje branike, gostejše letnice
- v času zmernih T, dovolj vode: kambij je aktiven, večje celice, aktivnost kambija se obnovi konec zime (le spomladi in poleti nastajajo nove celice)
plutni kambij
- = meristem med povrhnjico in ličjem
- z delitvami nastaja sekundarno krovno tkivo (= pluta)
- bolj odporno krovno tkivo (povrhnjica enoslojna): mrtve celice, nepredušnost, vodoopornost, brez medceličnih prostorov, brez celic zapiralk → večslojna zaščita pred izhlapevanjem in povzročitelji bolezni
- nadomesti povrhnjico s peridermom, ki je sestavljen iz plutnega kambija in plute
rastlinski organi
steblo
list
korenina
vloge stebla
- opora
- izraščanje listov
- prenos snovi
- skladiščenje vode na sušnih območjih
deli stebla
- terminalni vršiček (apikalni meristem) → nastanek stebla in listov (rast navzgor)
- zalistni brst (v kolencu) → podobna zgradba kot apikalni meristem - iz njega lahko zraste stranski poganjek (razvejitev rastline)
- kolence → izraščanje mladih brstov
- členek (med zaporednima kolencema) → neolistan; daljši kot je, višje je steblo in manj se listi senčijo
- stranski in glavni poganjek
prečni prerez stebla dvokaličnice
- povrhnjica pokrita s kutikulo
- žila → ksilem (notranja stran), kambij, floem (zunanja stran)
- žile razporejene krožno okoli osrednjega stržena - med ksilemom in floemom je žilni kambij → žila lahko raste (nedovršena, nima fiksne velikosti)
- stržen (prevladuje) ima vlogo opore
- skorja (med povrhnjico in žilami) ima vlogo opore - v zunanjih plasteh celice vsebujejo kloroplaste (fotosintetsko tkivo) → zeleno steblo, v v globljih plasteh je nebarvano ter pogosto vsebuje oporno tkivo iz snopov celic z odebeljeno celično steno (oporo dajejo tudi žile - ksilem)
prečni prerez stebla enokaličnice
razmetene žile v vseh plasteh stebla
v žilah ni žilnega kambija → žila ne more rasti, je dovršena
ni stržena
preobražena stebla
/+ vloge
- pritlike/stoloni → z mitozo tvorjeni stranski novi poganjki iz zalistnega brsta v spodnjem delu stebla (podaljšajo, plazijo nad/pod tlemi → iz stolona požene nova rastl. - klon)
- trn → preobražen stranski poganjek, obramba pred rastlinojedi (preobraženo steblo - npr. citrusi; preobražen list - npr. vrtnica)
- gomolji, korenike → podzemni del stebla, skladiščenje založnih snovi (škrob) + služi pri razširjanju in vegetativnem načinu razmnoževanja
- vitica → oprijemanje podlage: stebelna (npr. vinska trta), listna
- čebulica → založna vloga
osnovna naloga lista
absorpcija svetlobe za fotosintezo
ostale naloge listov
- obramba pred herbivori (listni trni, bodice, strupi)
- pomoč pri vzpenjanju poganjka (listne vitice)
- zaloga vode (sukulentne rastline), založnih snovi
- zaščita popkov, cvetov
preobraženi listi
- listni trn (vloga zaščite)
- listna vitica
- lovilna past
- omeseneli listi (nimajo kloroplastov - čebula)
listi dvo- in enokaličnic
dvokaličnice → mrežasta ožiljenost lista (osrednje rebro + stranske žile)
enokaličnice → vzporedna ožiljenost lista
deli listov
- rastejo iz apikalnih meristemov
- zgornja/spodnja povrhnjica
- stebričasto (palisadno) tkivo
- gobasto tkivo
- listne reže
- listna žila
zgornja/spodnja povrhnjica lista
- izloča/je pokrita z voskasto kutikulo + laski
- kontinuiran sloj celic - celice so tesno skupaj → preprečevanje izsuševanja
- celice povrhnjice fokusirajo svetlobo v območje stebričastega tkiva
- večina rastlin: listi usmerjeni pravokotno glede na svetlobo oz. steblo - čim boljša osvetljenost → čim višja fotosintetska aktivnost → zgornja stran lista se bolj segreje, večje izhlapevanje vode
- spodnja povrhnjica je tanjša od zgornje → hladnejša pozicija, manj izpostavljena Soncu in izsuševanju
stebričasto (palisadno) tkivo lista
- stebričaste celice so polne kloroplastov, ki so razporejeni večinoma v zgornjem delu celice, kar omogoča večjo absorpcijo svetlobe torej učinkovitejšo fotosintezo
- medcelični prostori med celicami omogočajo večjo površino celic izpostavljena okoliškemu CO2, kot če bi bile celice tesno skupaj → učinkovitejša fotosinteza
gobasto tkivo rastlin
- okrogle celice
- še večji medcelični prostori (še posebej veliki v bližini listnih rež), v katerih je zrak omogočajo izmenjavo plinov v/iz rež
- manj kloroplastov
listne reže
- so le na spodnji povrhnjici, zgornja je preveč izpostavljena Soncu, izsuševanju
- vloga: regulacija transpiracije (izmenjava plinov)
- zapiranje/odpiranje temelji na količini vode (Kalijevi ioni) v vakuolah celic zapiralk - praviloma zaprte ponoči, odprte podnevi; zaprte tudi podnevi ob previsokih T
listna žila
- = nadaljevanje prevodnega tkiva stebla
- ksilem zgoraj: prinaša vodo, ki se je izgubila zaradi transpiracije
- floem spodaj: odnaša produkte fotosinteze iz lista
posebnost trave
- listi so usmerjeni navpično → obe strani lista bolj enakomerno osvetljeni → bolj enotna zgradba lista
- listne reže v obeh povrhnjicah
- enotno fotosintetsko tkivo (ne loči na gobasto/stebričasto tkivo)
vloge korenine
- pritrjanje
- absorpcija vode in mineralov
- transport
- shranjevanje hranil
vzdolžni prerez korenine
- prevodni cilinder (sredina korenine) = nadaljevanje žil iz stebla (ksilem, floem); obdajata ga osnovno in krovno tkivo
- apikalni meristem (na vršičku) → omogoča podaljševanje/rast korenine, mesto intenzivne delitve celic
- koreninska čepica (pokriva apikalni meristem)
- koreninski laski
koreninska čepica
- pokriva apikalni meristem
- izloča velike količine polisaharidne sluzi, ki obda vršiček => korenina lažje drsi skozi tla
- zaščiti meristem pred podaljševanjem skozi prst
- zunanje plasti odmirajo, nadomestijo jih nove plasti
- zaznavajo težo/gravitacijo
koreninski laski
- = tanki, cevasti izrastki celic povrhnjice
- nikoli nimajo debelih celičnih sten
- kratkoživi (le 4-5 dni), nenehno nastajajo novi
- vloga: povečana površina za absorpcijo vode in mineralov (uspejo prebiti skozi majhne prostorčke med delčki prsti)
koreninski lasek vs stranska korenina
stranska korenina: večcelični organ, vloga pritrjevanja
koreninski lasek: enoceličen → kljub veliki površini ne prispevajo pritrditvi rastlin v podlago; njihova poglavitna vloga je absorpcija
koreninski sistemi
- koreninski sistem z glavno korenino: pri dvokaličnicah, sestavljena iz glavne korenine (najdaljša in najdebelejša) in stranskih korenin
- šopast koreninski sistem: pri enokaličnicah; glavna korenina zakrni => nove korenine začnejo rasti iz spodnjega dela stebla (nadomestne korenine), ki so enakovredno oblikovane, bolj plitke korenine
preobražene korenine
- oporne korenine: izraščajo iz nadzemnega stebla, se zasidrajo v tla → povečajo oporo
- zračne korenine: poganjajo iz stebel in ne rastejo v tla → sprejemajo vodo iz ozračja (orhideje) + lahko omogočajo plezanje (bršljan)
- koren in koreninski gomolj → močno odebeljena glavna oz. nadomestna ali stranska korenina in imajo vlogo zaloge energetsko bogatih snovi (nakopiči založne snovi pred prezimovanjem, da lahko naslednje leto obnovi rast)
