Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

bio > 2.3 > Flashcards

2.3 Flashcards

sistematika, glive, rastline

You may prefer our related Brainscape-certified flashcards:
Biology 101 flashcards
1
Q

kaj je sistematika?

/+ sodobna sistematika

A

biološka disciplina, ki ureja in razlaga znanje o biotski pestrosti
sodobna sistematika prizadeva zgraditi sistem, ki temelji na sorodstvenih odnosih med vrstami in hierarhično višjimi taksonomskimi skupinami - ti odnosi so posledica evolucijske zgodovine (filogenije)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je taksonomija?

A

sestavni del sistematike, njene naloge so odkrivanje, opisovanje in poimenovanje taksonov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj so taksoni?

A

po določenih pravilih urejene skupine vrst in hierarhično višjih skupin organizmov

ali taksonomske skupine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kdo je začetnik urejene sistematike?

A

Carl Linné
uvede dvojno poimenovanje (binarna nomenklatura) za vse do takrat znane vrste v knjigi Systema Natura

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj je binarna nomenklatura vrst?

/+ namen

A

imena so latinska ali latinizirana
prva beseda → ime rodu, v katerega vrsta spada (velika začetnica)
druga beseda → pridevniška beseda (vrstni pridevek) - drugačen pri vsaki vrsti, uvrščeni v isti rod (mala začetnica)
namen: lažje sporazumevanje med znanstveniki o vrstah živih bitij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kako potekajo sistematske kategorije?

A

domena > kraljestvo > deblo > razred > red > družina > rod > vrsta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kako sistematika omogoča enoznačno klasifikacijo?

A

neka nižja skupina je lahko samo v eni hierarhično višji skupini določene stopnje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

na čim temelji sistematika?

A

na sorodstvenih odnosih - razkrivajo jih skupne homologije, glede na primerjalno anatomijo in morfologijo ali biokemijo, genetiko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj so homologije? analogije?

A
  • homologija = biološka lastnost, ki se evolucijsko spreminja in je podedovana od skupnega prednika
  • analogija = biološka lastnost, ki se evolucijsko spreminja in je nastala zaradi podobnega naravnega izbiranja ali po naključju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

ugotavljanje homologij, sorodstvenih odnosov glede na primerjalno anatomijo in morfologijo

/+ kje/kdaj je aktualno

A
  • glede na značilnosti zunanje in notranje zgradbe
  • prevladovalo včasih
  • aktualno pri klasifikaciji izumrlih vrst - na voljo le fosili, saj se fosilna DNA ohrani le nekaj 10.000 let
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

ugotavljanje homologij, sorodstvenih odnosov glede na biokemijo, genetiko

A
  • glede na zaporedja nukleotidov v molekulah DNA in aminokislinska zaporedja v beljakovinah
  • prevladuje danes
  • gene in njihova nukleotidna zaporedja lahko obravnavamo enako kot druge biološke lastnosti organizmov → podobnosti med geni so lahko homologne ali analogne → geni lahko služijo kot vir podatkov za ugotavljanje sorodstvenih odnosov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

zakaj je biokemija/genetika bolj uporabna za ugotavljanje sorodnosti?

A

posameznih nukleotidnih baz in aminokislin, ki se evolucijsko spreminjajo, je mnogo več kot organov in drugih fenotipskih lastnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je sorodnost?

A

bližina skupnega prednika - bolj sorodni organizmi imajo bolj bližnjega skupnega prednika kot manj sorodni in so si v večini primerov tudi bolj podobni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kdaj niso bolj sorodni organizmi, bolj podobni?

/+ primer

A

ko pride do regresivnega razvoja
npr. bradavičasti kozolnjak - strunar

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je filogenetsko drevo?

/+ presečišče, dolžina črt

A
  • prikazuje sorodstvene odnose
  • presečišče prikazuje hipotetičnega skupnega prednika, iz katerega se nato razvije več novih vrst
  • dolžina črt je sorazmerna s časom od trenutka divergence
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj je molekularno filogenetsko drevo?

A
  • prikazuje razlike med nukleotidnimi zaporedji molekul DNA → direktna mera evolucijskih razlik med dvema vrstama
  • različnost med dvema vrstama - % mest z različnima nukleotidnima bazama v določenem genu ali odseku DNA → evolucijska razdalja
  • lahko izračunamo kako dolgo nazaj so vrste divergirale iz skupnega prednika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

na čim temelji molekularno filogenetsko drevo?

A

biokemijski procesi v celicah potekajo pod dokaj stalnimi pogoji, torej mutacije se v času kopičijo približno enakomerno in lahko rečemo, da mutacije merijo evolucijski čas

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

zgodovina sistema kraljestva

A
  1. naprej sta bila dva kraljestva: Animalia, Plantae
  2. E. Haeckl: uvrstitev vseh enoceličnih organizmov v kraljestvo Protista
  3. H. Copeland: vse prokarionte uvrsti v kraljestvo Monera
  4. R. Whittaker: uvrsti glive v svoje posebno kraljestvo Fungi glede na način prehranjevanja - rastline so avtotrofi, glive pa heterotrofi; pred tem pa so glive bili uvrščeni med rastlinami
  5. Carl Woese: razdeli kraljestvo Monera na tri skupine — Monera, Bacteria (bakterije), Archaea (arheje), glede na raziskave RNA teh prokariontov => sistem 3 domen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

sistem 3 domen

A
  1. Bacteria (bakterije)
  2. Archaea (arheje)
  3. Eukarya (evkarionti)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

lastnosti po katerih se razlikujejo domene:

A

celična stena
velikost ribosomov
geni z introni
histoni
zgradba lipidov v membrani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

celična stena vsake domene

A

bakterije - ima, iz peptidoglikana
arheje - ima, ni iz peptidoglikana
evkarionti - nimajo jo vsi predstavniki, različni predstavniki imajo z različnimi sestavinami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

velikost ribosomov vsake domene

A

bakterije - 70S
arheje - 70S
evkarionti - 80S

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

geni z introni vsake domene

A

bakterije - nimajo
arheje - navzoči v nekaterih molekulah DNA
evkarionti - imajo vsi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

histoni vsake domene

A

bakterije - ni
arheje - imajo histonom podobne beljakovine
evkarionti - imajo vsi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

zgradba lipidov v membrani vsake domene

A

bakterije - nerazvejana veriga ogljikovodikov
arheje - nerazvejane in razvejane verige ogljikovodikov
evkarionti - nerazvejana veriga ogljikovodikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj so introni?

A

= zaporedja baz, ki se prepisujejo na mRNA in se ne prevajajo v beljakovine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kdo so protisti?

A
  • neveljavna taksonomska skupina po pravilih filogenetske sistematike, ker ne predstavljajo naravne enote na filogenetskem drevesu
  • vključuje enocelični evkarionti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

zakaj uporabljamo taksonomsko skupino protistov?

A

zaradi enostavnosti in velikega pomena enoceličnih evkariontov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj so naravne skupine?

A

skupine, ki vključujejo vse potomce skupnega prednika (skupni prednik vseh protistov je hkrati skupni prednik vseh evkariontov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

delitev protistov glede na presnovo

A
  1. heterotrofi (“praživali”)
  2. fotoavtotrofi (“alge”)
  3. kombinacija obojega (npr. evglena)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kaj so “praživali”?

def, značilnosti

A
  • = heterotrofni evkariontski enoceličarji
  • nimajo celulozne celične stene
  • številni so povzročitelji ZOONOZ
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kakšen je način življenja “pražival”?

A
  • prostoživeče → prehranjujejo z razpadajočimi organskimi snovmi
  • plenilci → plenijo druge praživali
  • simbionti → v prebavilu prežvekovalcev (skupaj z bakterijami razgrajujejo celulozo)
  • zajedalci → povzročitelji ZOONOZ
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kaj so ZOONOZ-e? + primeri

A

bolezni, ki jih ljudje dobimo od živali (povzročajo jih lahko protisti, glive, bakterije, virusi)
malarija, spalna bolezen, toksoplazmoza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

malarija

vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja

A

vrsta enoceličarja: plazmodij
prenašalec: samica komarja
regije pojavljanja: tropski in subtropski predeli vseh celin

ZOONOZ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

spalna bolezen

vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja, način prenosa

A
  • vrsta enoceličarja: trypanosoma
  • prenašalec: muha cece
  • regije pojavljanja: podsaharska Afrika
  • prenos: muha cece sesa člo. kri in s slino prenese trypanosomo v glavnega gostitelja (človek)

ZOONOZ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

toksoplazmoza

vrsta enoceličarja, prenašalec, regije pojavljanja

A

vrsta enoceličarja: toksoplazma
prenašalec: glodavci, domače mačke
regije pojavljanja: povsod

ZOONOZ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

delitev protist glede na način premikanja

A
  1. bičkarji
  2. korenonožci
  3. trosovci
  4. migetalkarji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

primeri bičkarjev

A
  1. bičkarji ovratničarji
  2. vrteljc/trypanosoma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

korenonožci

A
  • imajo panožice (psevdopodiji) = citoplazemski izrastki spremenljivih oblik, ki omogočajo premikanje, sprejemanje hrane
  • rod amebe, luknjičarke, mreževci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kako panožice omogočajo sprejemanje hrane?

A

z njimi korenonožci oblijejo delce hrane (enocelične alge, bakterije in druge praživali) z endocitozo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

rod amebe

kam spadajo, posebnost, razmnoževanje

A

protisti - korenonožci
imajo krčljivi mehurček (kontraktilna vakuola), ki omogoča osmoregulacijo
razmnoževanje: delitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj je osmoregulacija? za kateri organizem je značilna?

A
  • = uravnavanje količine tekočine in koncentracije ionov
  • funkcijo ima rod amebe, opravlja krčljivi mehurček (kontraktilna vakuola)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

morski korenonožci

A

imajo večinoma apnenčaste lupinice/ogrodje in so brez kontraktilnih vakuol
npr. luknjičarke in mreževci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

luknjičarke

A
  • protisti - korenonožci - morski korenonožci
  • imajo luknjice v lupini, skozi katere stezajo psevdopodije
  • razmnoževanje: metageneza
  • vsedanje lupin na dno → skladi apnenca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

kaj je metageneza?

A

menjavanje spolne in nespolne generacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

trosovci

kdo so + primeri

A
  • vsi notranji zajedalci/endoparaziti
  • plazmodij (povzročitelj malarije), toksoplazma (povzročitelj toksoplazmoze)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

značilnosti parazitov/endoparazitov

A
  • zelo enostavna zgradba
  • zelo zapleten razvojni/življ. krog → več gostiteljev (metageneza)
  • zelo dobro razvit spolni aparat
  • obojespolniki (hermafroditi)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

potek okužbe z malarijo

A
  1. pik komarja → plazmodiji preko komarjeve sline vstopijo v člo. kri - prodrejo v eritrocite in se obdajo z elementarno membrano (nekakšna vakuola), ki izvira iz membrane gostiteljske celice → protitelesa v gostitelju nastajajo zelo počasi
  2. celica parazita v eritrocitu se veča → nespolno razmnoževanje (delitev v več klic) → eritrocit razpade → klice se sprostijo v krvno plazmo in okužijo nove eritrocite (ta proces se večkrat ponovi)
  3. delitev in razpad potekata v celem gostitelju istočasno (sinhrono) → močan napad mrzlice, močno povečana telesna T, tresenje
  4. nekaj klic se s pikom prenese na novega komarja
  5. spolno razmnoževanje v komarju: nekaj klic se spremeni v negibljiva jajčeca, nekaj v gibljive spermije → nastanek zigote
  6. prehod v črevesno steno komarja → rast → delitev v podolgovate klice trose → žleza slinavka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

različni tipi malarije

A
  1. tropica: napadi vsak dan
  2. terciarna: napadi vsak 3. dan
  3. kvartarna: napadi vsak 4. dan

različni plazmodiji ⇒ različni tipi malarije, ki se razlikujejo glede časom med dvema zaporednima delitvama in posledično v času med napadi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

način prenosa toksoplazmoze

A
  • v dotiku s predmeti, ki so onesnaženi z izločki mačk (iz rok na usta)
  • uživanje premalo kuhanega okuženega mesa
  • uživanje hrane, ki so jo onesnažili mačji iztrebki
  • se ne prenaša med ljudmi
  • noseča okužena mater lahko prenese na plod ⇒ splav, mrtvorojenost, prirojena toksoplazmoza (duševna prizadetost, krči, okvare vida)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

potek toksoplazmoze

A
  • večina nima težav, saj je imunski sistem obvladoval okužbo
  • zvišana telesna T, utrujenost, boleče mišice, povečane bezgavke
  • bolezenski znaki so prisotni nekaj tednov in postopno izzvenijo
  • zdravljenje z zdravili ni pomembno, razen pri oslabljenem imunskem sistemu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

migetalkarji

značilnost, razmnoževanje

A

imajo migitalke
razmnožujejo se nespolno (prečna delitev paramecija) in spolno (konjugacija paramecija = izmenjava dednega materiala, jeder => večja raznolikost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kaj so živali?

A

večcelični heterotrofi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

hipoteza o postopnem evolucijskem razvoju živali iz kolonijskih bičkarjev:

A

kolonijski enoceličar (skupek enakih celic) → votla krogla nespecializiranih celic → začetek specializacije celic (telesne/razmnoževalne) → uvihavanje → preprosta žival s prebavno votlino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

vrste simetrije

A

asimetrija
radialna (zvezdasta) → pritrjene/neaktivne živali, se enakomerno iz vseh strani srečuje s svojim okoljem
bilateralna (dvobočna) → aktivno premikajoče živali, cefalizacija, ima desno in levo stran, dorzalno (zgornjo) in ventralno (spodnjo) stran ter posteriorno (ass) in anteriorno (glava) stran

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

kaj je cefalizacija?

A

čutila in centralni živčni sistem je skoncentrirana na sprednjem (anteriornem) delu pri živalih z bilateralno simetrijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

debla v kraljestvu živali

A
  1. spužve
  2. ožigalkarji
  3. ploski črvi
  4. valjasti črvi
  5. mehkužci
  6. kolobarniki
  7. členonožci
  8. iglokožci
  9. strunarji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

spužve

sim, razmn, odprt, ogr, značilnosti

A
  • deblo kraljestva živali
  • niso pravi mnogoceličarji, saj nimajo tkiva
  • tesno sorodne bičkarjem ovratničarjem (skupni prednik živali)
  • nimajo prebavil, živčevja in drugih organov
  • proizvajalci farmacevtsko aktivnih snovi (npr. vrste, ki proizvajajo snovi s protivirusnim delovanjem) - gojijo v akvakulturah
  • naravne gobe za umivanje so iz organskih ogrodij odmrlih spužev - gradi jih vlaknasta beljakovina spongin
  • simetrija: asimetrija
  • razmnoževanje: spolno ali nespolno
  • telesne odprtine: ni (brez ust in zadnjične odprtine), številne odprtine na površini telesa, skozi katere tok vode prinaša hranilne delce (prehranjevanje s filtriranjem)
  • ogrodje: notranje iz organskega spongina in različno oblikovanih igličastih tvorb
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

ožigalkarji

tipi, sim, odprtine, razmn, ogrodje

A
  • deblo kraljestva živali
  • dva morfološka tipa: polip (koralnjaki) in meduza (klobučnjaki)
  • simetrija: radialna
  • odprtine: ena (gastrovaskularna votlina - ena ustno zadnjična votlina)
  • razmnoževanje: metageneza; nespolno razmnoževanje → brstenje; delitev telesa v več delov (strobilacija)
  • ogrodje: hidrostatsko ogrodje - tekočina/voda, ki napolnjuje gastrovaskularno votlino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

izjema v ogrodju ožigalkerjev

A

ponavadi imajo hidrostatsko ogrodje, koralnjaki pa tvorijo apnenčasto (CaCO3) ogrodje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

tkiva ožigalkerjev

A
  1. epidermis, ki je sestavljen iz kontraktilnih (mišična vlakna) ter živčnih celic ter ima ožigalke (na ožigalnicah na lovkah)
  2. gastrodermis, ki obdaja gastrovaskularno votlino in sestavljajo celice, ki izločajo prebavne encime
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

delitev ožigalkerjev

A
  1. koralnjaki
  2. klobučnjaki
  3. trdoživnjaki
  4. kubomeduze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

živčevje ožigalkerjev

kje, oblika, vloga

A
  • z živčnimi celicami v epidermisu
  • v obliki mrežastega živčevja, brez možganov
  • služijo za koordinacijo krčenja mišic
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

ploski črvi

simetrija, odprtine, ogrodje, delitev

A
  • simetrija: bilateralna
  • odprtine: 1 (gastrovaskularna votlina)
  • ogrodje: hidrostatsko
  • vrtinčarji, sesači, trakulje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

vrtinčarji

kam spadajo, značilnosti

A
  • ploski črvi
  • cefalizacija → čutila (oči - zaznava temno/svetlo), usta in CŽS (živčni gangliji) skoncentrirani na sprednjem (anteriornem) delu
  • zelo razvejana gastrovaskularna votlina → večja površina
  • premikanje: migetalke na površini trebušne strani, pod epidermisom/povrhnjico (zgornji sloj kože) mišična plast
  • razmnoževanje: spolno (hermafroditi - obojespolnost → lahko pride do samooploditve) in nespolno (delitev)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

sesači

kam spadajo, značilnosti, primeri

A
  • ploski črvi
  • paraziti/zajedalci → hranijo se s telesnimi tekočinami drugih živali (zapleten življ. krog - pogosto več kot en gostitelj)
  • veliki metljaj → vmesni gost.: mali mlakar; glavni gost.: govedo, ovce
  • krvni metljaj → vmesni gost.: polž - nespolno razmn.; glavni gost.: človek - spolno razmn.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

trakulje

kam spadajo, značilnosti, primeri

A
  • ploski črvi
  • paraziti → živijo v vretenčarskih prebavilih - pripona s priseski in kaveljčki, s katerimi se pritrdi na stene črevesja
  • enostavna telesna zgradba; brez prebavil, izločal, dihal (dovolj majhni, da je razmerje med površino in volumnom optimalno)
  • odrivki
  • obojespolniki (hermafroditi)
  • zaščitena površina z ugreznjeno povrhnjico, ki je odporna na prebavne encime
  • svinjska (ozka) trakulja, pasja trakulje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

kaj so odrivki?

A
  • reprodukcijski organ - “vreča jajčec”, pri trakuljih (ploskih črvih)
  • z iztrebki izločijo iz gostitelja in lahko naletijo na novega (neprava členjenost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

svinjska (ozka) trakulja

kam spade, gostitelji, pot

A
  • ploski črvi - trakulje
  • vmesni gos.: svinja; glavni gost.: človek
  • svinja požre jajca trakulje → kri zanese ličinke v mišičevje → se razvije mehurnjak z narobe zavihanimi priponami → človek se okuži z uživanjem okuženega svinjskega mesa → mehurnjak se v človeškem prebavilu razkroji, pripone se izvihajo navzven in trakulja se pritrdi v črevesno steno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

pasja trakulja

kam spada, kaj povzroča, gostitelji

A
  • ploski črv - trakulje
  • človeku najnevarnejša, povzroča ehinokokozo
  • vmesni gost.: prašiči/ovce/ljudje; glavni gost:: mačka/pes
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

valjasti črvi

kam spadajo, simetrija, delitev

A
  • evkarionti - živali
  • simetrija: bilateralna
  • kotačniki, gliste, žive niti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

gliste

kam spadajo, razmn, odprtine, ogrodje, značilnosti

A
  • živali - valjasti črvi
  • ločen spol in spolno razmnoževanje
  • odprtine: 2; ustna in zadnjična odprtina (evproktno prebavilo)
  • glava ni izoblikovana
  • nimajo migetalk in bičkov
  • zun. ogrodje: kutikula, ki omogoča levitev (homologna lastnost, ki druži gliste in členonožce)
  • človeška glista, podančica Enterobius vermicularis
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

mehkužci

kam spadajo, simetrija, organi, odprtine

A
  • živali
  • simetrija: bilateralna
  • organi: strgača (radula), plašč, plaščeva votlina, visceralna masa, mišičasta noga, škrge
  • odprtine: 2 odprtini
  • torzija pri polžih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

kaj je strgača?

A

jeziku podoben organ v ustih mehkužcev - na površini trdni zobci, ki pri rastlinojedicih strgajo hrano, pri plenilcih pa vrtajo v svoje žrtve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

kaj je plašč? plaščeva votlina? visceralna masa?

A

plašč → posebna kožna guba, ki izloča hišico ali lupino
plaščeva votlina → prostor med plaščem in preostalim telesom
visceralna masa → nad plaščno votlino; vsebuje črevo, prebavne žleze in ledvica, ter živčni, krožni in mišični sistem

organi mehkužcev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

škrge pri mehkužcih

vloga, polži

A
  • absorbirajo O2 iz vode, ki vstopa v plaščevo votlino
  • kopenski polži pa so se v evoluciji izgubili škrge, O2 se absorbira iz zraka s pljuči
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

mišičasta noga mehkužcev

vloga, polži, školjke, glavonožci

A

mišičast organ za lokomocijo/premikanje
pri polžih: lazenje
pri školjkah: vkopavanje
pri glavonožcih: spremenjena v lijak in lovke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

prebavilo mehkužcev

A
  • 2 odprtini
  • posamezna področja prebavila specializirana za določene funkcije
  • možno kontinuirano hranjenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

kaj je torzija pri polžih?

A
  • med embrionalnim razvojem pride do rotacije visceralne mase za več kot 180 stopinj => prebavni trakt je zavit → anus na sprednjem (anteriornem) koncu živali, bilateralni organi pa se lahko zmanjšajo ali pa jih na eni strani telesa sploh ni
  • ni povezana z razvojem zavite hišice, ki je od torzije neodvisen proces
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

posebnost školjk

A
  • mehkužci
  • so filtratorji zaradi posebnega načina prebave in nekateri imajo oči
  • plaščeva votlina vsebuje škrge, ki služijo za dihanje in hranjenje
  • voda s hranilnimi delci obliva plaščevo votlino → na škrgah so migetalke, ki usmerjajo hrano k ustom
  • nesklenjen krvožilni sistem → kri se iz žil direktno izlije v tkivo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

glavonožci

A
  • mehkužci
  • delitev: četveroškrgarji, dvoškrgarji, lignji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

notranja zgradba lignjev

A
  • lijak/sifon → reaktivni pogon + izvodilo: prebavila, črnilne in spolne žleze
  • škrge (s peresasti izrastki na vsaki strani) - ventilirajo jih s krčenjem mišic plašča
  • črnilna žleza (z melaninom) → zavajanje plenilcev
  • prebavila: papagajev kljun (znotraj strgača) → zgrabijo in zdrobijo plen → po požiralniku v črevo → skozi želodec v slepo črevo → danka → skozi lijak se izloči (tam je izvodilo prebavil)
  • krvožilje → edini mehkužci z zaprtim/sklenjenim krvožilnim sistemom (škrge + sistemsko srce + brahialni srci)
  • živčevje: izjemno dobro razviti/kompleksni možgani (velikost možganov pri glavonožcih mnogo večja glede na telesno velikost kot pri ribah ali plazilcih → višji nivo inteligence) + odlično razvita čutila
  • spolne žleze → nad tankim črevesom (moške imajo blizu slepega črevesa, bele barve, ženske pa imajo dodatno žlezo (nidamentalna), ki služi za izločanje snovi, ki pokrijejo jajčeca; žleze so prosojne)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

zunanja zgradba lignjev

A
  • del noge se je preoblikoval v lijak/sifon, del pa v tentakle/krake/lovke (2 daljši, 8 krajših) s priseski
  • plašč (obdaja visceralni del) → na trebušni strani prost, na hrbtni zrasel
  • plaščna votlina je izjemno krčljiva
  • oči so po zgradbi podobne očem vretenčarjev, razmeroma velike in precej dobro razvite oči (so plenilci) + binokularni vid: omogoča, da usmerijo pogled na plen in z veliko natančnostjo določijo razdaljo do njega
  • tanka koža s kromatoforami/pigmentnimi celicami (v koži mnogih glavonožcev), ki vsebujejo pigmentne vrečke (melanin), ki postanejo bolj vidne, ko majhne radialne mišice odprejo vrečko, zaradi česar se pigment razširi pod kožo → kamuflaža
  • pero → ostanek ogrodja iz hitina (vzdolž celega telesa)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

gibanje lignja

A
  • sifon → potiskanje vode iz sifona - močan curek, ki jih požene naprej (lahko obračajo sifon v različne smeri, spremenijo smer gibanja + če je potrebno, lahko številne vrste skočijo iz vode in letijo nad valovi)
  • plašč → mišice (krčijo in sproščajo - potiskanje vode iz sifona)
  • plavutni gubi/krila → romboidni izrastki (pri nekaterih vrstah se raztezajo skoraj po celotni dolžini telesa); krila igrajo podporno vlogo pri plavanju – ravnotežje, krmiljenje, letenje
  • lovke/kraki → lov, hoja, oprijemanje, plavanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

kolobarniki

delit, sim, odprt, prebav, ogrodje, gibanje, koža, razmn, kri

A
  • živali
  • delitev: mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke
  • simetrija: bilateralna
  • odprtine: 2 (ustna in zadnjična)
  • prebavilo: cevasto, vsak del prebavila specializiran za določeno vlogo
  • ogrodje: hidrostatsko ogrodje v telesni votlini
  • prava členjenost/segmentacija
  • gibanje: prinožice (pri mnogoščetincih, nanj imajo ščetine) imajo vlogo plavanje, odrivanje od podlage, premikanje, dihalno vlogo; plast vzdolžnih in krožnih mišic → krčenje in sproščanje → premikanje
  • koža = dihalni organ → številne drobne žile v koži + povrhnjica s kutikulo => površina mora biti konstantno navlažena
  • obojespolniki (navzkrižna oploditev) → v zadnjih segmentih telesa se nahajajo testisi, le v enem segmentu pa par jajčnikov
  • sedlo
  • sklenjeno krvožilje, hemoglobin v krvi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

kaj je sedlo?

kaj je, deževniki

A
  • organ, ki izloča sluz pri kolobarnikih = odebeljen predel z mnogimi sluznimi žlezami v sprednji polovici telesa
  • deževniki: sedlo v času parjenja izloči žlezast ovoj, ki potuje vzdolž telesa do jajcevodov (jajčeca), ter do posebnih sprejemnikov za spermije → tam se jajčece in semenčice združijo → ovoj zdrsi po deževniku in se začne strjevati v kokon, iz katerega se razvijejo mladi deževniki (parjenje lahko traja do 3h)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

živčeje kolobarnikov

A
  • možgani (nadžrelni ali cerebralni ganglij) + živčni vrvici
  • glavni živec poteka po trebušni strani (ventralno)
  • lestvičasta trebušnjača → gangliji (živčni vozli) prečno in vzdolžno povezani
  • vrvičasta trebušnjača (deževnik) → živčni vrvici se lahko združita v enotno trebušnjačo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

kaj pomeni sklenjeno krvožilje?

A

kri nikoli ne zapušča žil
žile potekajo vzdolž telesa na hrbtni in trebušni strani (hrbtna žila in trebušna žila)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

kaj so pijavke?

kam spadajo, kaj in kako delajo, kje so uporabni

A

kolobarniki - živali
sesajo kri (s krčenjem mišic)
ko prebodejo kožo sprostijo v kri hirudin (prepreči strjevanje krvi) in anestetike
uporabne v medicini (mikrokirurgija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

zakaj so členonožci najuspešnejša skupina živali?

glede česa, lastnosti ki omogočajo

A
  • glede na številčnost, raznolikost in distribucijo
  • posledica telesne organizacije: členjene okončine in telo ter trdno zunanje ogrodje
  • imajo zelo dobro razvita čutila
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

delitev členonožcev

A

trokrparji, pipalkarji, raki, stonoge, žuželke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

trokrparji/trilobiti

A

izumrli členonožci
razdeljeni v 3 dele: oglavje - sestavljene oči, oprsje in zadek
enakomerna členjenost → vsak člen je nosilec enega para okončin

93
Q

zgodnji vs kasnejši členonožci

A

zgodnji členonožci: majhna raznolikost členov
kasnejši členonožci: težnja členov k spajanju (manj členov) → specializacija okončin za različne vloge

94
Q

zunanje ogrodje členonožcev

kaj je, posebne, rast

A
  • kutikula = neživ izloček povrhnjice iz hitina (hitinjača)
  • ličinke čebel imajo fleksibilno, občutljivo in mehko kutikulo
  • s členonožci ne raste → se večkrat levijo, odvržejo kutikulo, pod njo tvori povrhnjica nov, večji skelet
95
Q

krvožilje, prebava, živčevje, dihanje členonožcev

A
  • nesklenjeno krvožilje (srce + hrbtna žila) → kri v žilah se direktno izlije v tkiva, nima vloge prenosa dihalnih plinov
  • 2 odprtini: ustna z obustnim aparatom in zadnjična (med njima prebavna cev)
  • živčevje → dobro razviti možgani na hrbtni strani sprednjega dela telesa + trebušnjača - živčna povezava na trebušnem delu z gangliji (skupek živčnih celic), živci vodijo v vsak člen
  • dihalni organi → zunanje škrge (morski členonožci), traheje (kopni členonožci), zračnice
96
Q

pipilkarji

A

nimajo tipalnic in čeljusti → 2 para pipalk, ki služita predvsem prehranjevanju
pajki, suhe južine, pršica

97
Q

pajki

značilnost, pipelke, okončine, primer

A
  • zožitev med glavoprsjem in zadkom
  • prva pipalka (helicera) → iz dveh delov (bazalnega dela in gibljivega kremplja), ki se zloži v žlebič bazalnega dela → krempelj je oster in votel, skozenj se odpirajo strupne žleze
  • druga pipalka (pedipalp) → podobni nogam in imajo čutilno vlogo
  • predilne bradavice → skupina spremenjenih okončin na koncu zadka (večina ima tri pare, od tega je en par zelo majhen), vsaka ima množico odprtin, kamor se odpirajo svilnate žleze → izločajo tekočino iz aminokislin, ki se zaradi vlečenja (in ne zaradi sušenja na zraku) spremeni v svilo, podobno svili gosenic metuljev
  • npr. črna vdova

členonožci

98
Q

črna vdova

A

strupena le samica
precej večja od samcev => spolni kanibalizem
nevrotoksin (imenovan latrotoksin) preko izločanja različnih živčnih prenašalcev pri žrtvah sproži bolečino in mišične krče

99
Q

suhe južine

A

glavoprsje in zadek široko povezana (za razliko od pajkov)
zelo dolge in tanke noge (nogo lahko odvrže in ta še dolgo trza → zavajanje plenilca)

pipilkarji, členonožci

100
Q

pršica

členjenost, pipalke, posebnost

A
  • široko zrasla glavoprsje in zadek, členjenost slabo vidna
  • pipalke bodalaste/škarjaste → prirejene za zabadanje in sesanje/ščipanje rastlinskih ali živalskih tkiv
  • številne brez oči
  • klop (zajedavska vrsta) → prenašalec virusa, ki povzroča meningit in bakterije, ki povzroča boreliozo

pipilkarji, členonožci

101
Q

o gozdnem klopu

razvoj, kaj je zanj potrebno, način iskanja gostitelja

A

razvoj: jajčece → ličinka → nimfa → odrasla žival
za preobrazbo iz enega razvojnega stadija v drugega in levitev se morajo vedno napiti krvi
iskanje gostitelja: tehnika zasede; hallerjev organ (na sprednjih okončinah s katerim zaznajo spremembe v toploti - toplokrvni gostitelj)

102
Q

žuželke

tel regije, značilnosti, organe, dihanje

A
  • 3 telesne regije (glava, oprsje, zadek) → členjenost oprsja in zadka je še očitna, členi, ki tvorijo glavo, so spojeni
  • krila → izrastki kutikule (niso prave okončine), lahko letijo, ne da bi morale za to žrtvovati noge
  • antene/tipalnice → med očmi, iz okončin 2. segmenta
  • sestavljene/mrežaste oči → vidijo barve, mnoge lahko vidijo UV svetlobo in polarizirano svetlobo, ki je mi ne moremo zaznati (cvetovi imajo UV vzorce, ki so vidni le opraševalcem), iz nekaj 10 do več 1000 drobnih očesc (omatidijev): vsako očesce ima spredaj svojo lečo, zadaj svoj skupek čutilnih (fotoreceptorskih) celic in pigmentne celice, rabdom (za svetlobo občutljivi del omatidija) → posebni izrastki (mikrovili) čutilnih celic, v katerih je skoncentriran vidni pigment
  • obustni aparati = modificirane okončine
  • vzdušnice (traheje) = drobne luknjice po celotni površini telesa - kisik potuje direktno iz zraka v celico (ne s krvjo)

členonožci

103
Q

nepopolna metamorfoza

znacilnosti, kako postajajo bolj podobne odraslim

A
  • jajčece → ličinka (larva) → odrasla žival (imago)
  • ličinke spominjajo na odrasle živali, le da nimajo kril (lahko zasnova za krila) in niso spolno zrele
  • ličinke se večkrat levijo → z vsako levitvijo bolj podobne odraslim
104
Q

popolna metamorfoza

A

imajo naprednejše žuželke
jajčece → ličinka → buba/pupa → odrasla žival
buba (pupa) = mirujoči stadij
npr. metulj, čebela, komar

105
Q

kako se ličinka razlikuje od odrasle živali

popolna metamorfoza

A
  • nima sestavljenih oči in zasnov za krila
  • nekaterim manjkajo členjene noge
  • drugačna prehrana in bivališča
  • po nekaj levitvah se preobrazi v bubo
106
Q

delitev iglokožcev

A
  1. morske lilije
  2. morske zvezde
  3. morski ježki
  4. kačjerepi
  5. brizgači
107
Q

iglokožci

kje, notranje ogrodje, sim, posebnost

A
  • izključno morski habitat
  • notranje ogrodje: endoskelet iz trdnih apnenčastih ploščic, ki je tik pod povrhnjico
  • simetrija se s tekom življenja spreminja: ličinka ima bilateralno simetrijo, odrasli imajo radialno => prednik iglokožcev je imel dvobočno somerno telo
  • posebnost iglokožcev: vodovodni (ambulakralni) sistem, izjemna sposobnost regeneracije
108
Q

vodovodni (ambulakralni) sistem

deli, delovanje, vloga

A
  • mreža cevk v notranjosti telesa, napolnjenih z morsko vodo (krožni kanal, radialni kanali)
  • z okoliškim morjem povezan preko sitaste ploščice (ploščica z mnogimi luknjicami), ki je na zgornji (hrbtni) strani telesa - skozi njo vstopa voda
  • vodi v vse krake, končuje se v številne mehke, iztegljive in premične brazdne (ambulakralne) nožice na površini živali, ki molijo navzven skozi luknjice v ploščicah - vsaka nožica ima na koncu prisesek
  • delovanje sistema: krčenje mišic → voda se iztisne iz vodovodnega sistema v nožice → nožice se podaljšajo; sprostitev mišic → voda se vrne iz nožic v vodovodni sistem → nožice se skrajšajo
  • mišice na brazdnih nožicah usmerjajo smer gibanja oz. premikanja
  • vloga: premikanje, hranjenje, izmenjava plinov (prevzema vlogo dihal) in izločanje odpadnih snovi (nimajo izločal)

iglokožci

109
Q

premikanje iglokožcev

večina, morski ježki, morske zvezde/lilije

A
  1. z brazdnimi nožicami
  2. morski ježki → z bodicami
  3. morske zvezde, kačjerepi in morske lilije → z zvijanjem krakov
110
Q

prebavilo, čutila iglokožcev

A
  • 2 odprtini (ustnična spodaj, zadnjična zgoraj), vmes je želodec in slepi odrastek črevesa v vsakem kraku
  • morske zvezde pa imajo izvihljiv želodec → z njim obdajo svoj plen in ga prebavijo izven telesa
  • čutila → razvite le očesne pege in posamezne čutilne celice
111
Q

izjemna sposobnost regeneracije iglokožcev

kaj lahko nadomestijo, morske kumare

A
  • večina lahko nadomesti izgubljene krake, bodice
  • nekatere zvezde lahko regenerirajo celo želodec in spolne žleze
  • morske kumare lahko izvržejo svoja prebavila, spolne žleze in dihala, da zadovoljijo apetite plenilca, nato pa jih kasneje v kratkem času obnovijo
112
Q

razmnoževanje iglokožcev

A

poteka bodisi nespolno z delitvijo celic bodisi spolno
spolni organi imajo obliko preprostih grozdastih žlez z izvodili: samci iglokožcev svoje spolne celice vbrizgajo v morje → zunanja osemenitev in oploditev (ličinke prosto plavajo vse od oploditve jajčec do odrasle živali)

113
Q

4 skupne lastnosti strunarjev

A
  1. dorzalna hrbtenjača → cevasto hrbtno živčevje (ni pri ostalih skupinah živali) in nastane v zarodku z ugreznitvijo zgornjega sloja celic (ektoderma), vendar se najprej oblikuje žleb, ki se kasneje zapre v cev
  2. hrbtna struna (dorza) → prožna vzdolžna opora v obliki trdne, toge in prožne palice, med prebavilom in hrbtenjačo, sestavljajo jo turgescentne celice (zelo napete, napolnjene s tekočino), pri nižje razvitih vretenčarjih ohranjena vse življenje, pri višjih le v zgodnjih stopnjah razvoja (embrija) → kasneje jo nadomesti hrbtenica
  3. škržno črevo → specializirani del prebavne cevi za usti, vloga: prehranjevalna (precejanje delcev hrane) + dihalna (ribe, dvoživke), razvito pri najpreprostejših strunarjih; odrasli plazilci, ptiči in sesalci ga nimajo (le v embrionalnem razvoju)
  4. rep → izrastek telesa na zadnjem delu
114
Q

delitev strunarjev

A
  1. brezglavci (npr škrgoustka)
  2. plaščarji (npr bradavičasti kozolnjak)
  3. vretenčarji
115
Q

škrgoustka

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - brezglavci
  • živi v plitvem morju
  • zakopana v pesek, ven molijo le usta
  • edino notranje ogrodje je hrbtna struna
  • procejanje hrane s tipalnimi lovkami okrog ust
  • evolucijski pomen: verjetno zelo podobna pravretenčarjem
116
Q

bradavičasti kozolnjak

kam spadajo, primer česa, ličinka, značilnost

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - plaščarji
  • primer regresivnega razvoja
  • ličinka (spominja na žabje paglavce) → repata, plavajoča + vse osnovne strunarske značilnosti
  • ličinka se pritrdi na podlago, izgubi rep → odrasla žival - pritrjena
  • izloča trden ovoj = plašč/tunika iz polisaharida tunicina - zaščitna in oporna vloga
117
Q

vretenčarji

delitev, značilnosti

A
  • razredi: obloustke, ribe, ptice, dvoživke, plazilci, sesalci
  • hrbtenica iz vretenc → osrednji del endoskeleta
  • parne okončine
  • večplastna povrhnjica
  • škrge/pljuča
  • sklenjen krvožilni sistem
  • centralni živčni sistem (najbolj razviti možgani) in periferni živčni sistem, koncentracija čutil na glavi
118
Q

obloustke

pripadnost

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
  • brez čeljusti in parnih plavuti
  • hrbtenica + hrbtna struna (ohrani se vse življenje)
  • prisesa na žrtev in sesa kri → odrasli piškurji so plenilci ali zunanji zajedalci (večinoma zajedajo ribe kostnice - izsesavajo telesne sokove z okroglim sesalnim ustnim lijakom)
  • keratinizirane, zobem podobne tvorbe pokrivajo jezik, ki se lahko podaljša in s struganjem naredi gostitelju rano
119
Q

ribe

kam spadajo, značilnosti, evolucijski pomen rib

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
  • hidrodinamična oblika
  • posebna koža
  • plavuti
  • škrge
  • ribji (vzdušni) mehur
  • sklenjeno krvožilje, enojni krvni obtok, srce z 1 preddvorom in 1 prekatom
  • ektotermni organizmi
  • zavitnica = guba v črevesju zaradi katere je močno povečana površina (le hrustančnice)
  • evolucijski pomen rib: iz davnih so se razvile prvi kopenski vretenčarji - ščitoglavci (izumrle dvoživke, se pojavile v paleozoiku in imele peteroprste okončine)
120
Q

koža rib

A
  • v povrhnjici so enocelične sluzne žleze, ki izločajo sluz (intenzivnost izločanja je pri različnih vrstah rib različna in odvisna tudi od fiziološkega stanja)
  • v usnjici so pigmentne celice (značilna barva in risba)
  • luske - v usnjici, pod povrhnjico → običajno tanke koščene ploščice, ki jih prekriva tanka povrhnjica
121
Q

vloge sluzne žleze rib

A
  • zaščita pred plenilci in zunanjimi dejavniki
  • baktericidnost → deluje kot antibiotik
  • zmanjševanje trenja
  • ima vonj po katerem se ribe orientirajo pri migracijah in ko med drstjo iščejo ribe nasprotnega spola
  • preprečuje vdor vode
  • omogoča hitrejše strjevanje krvi pri poškodbah
  • sluz nekaterih vrst rib je tudi prva hrana ribjega zaroda
122
Q

delitev lusk

/+ razvoj

A
  1. hrustančnice - plakoidne luske, ganoidne luske - med evolucijo so se iz njih razvili zobje
  2. kostnice - cikloidne (kroglaste) luske, ktenoidne (zobčaste) luske

ribe rastejo vse življenje in luske z njimi → na luskah nastajajo prirastki - letnice => določanje starost rib

123
Q

ribji plavuti

vloge, vse plavuti, kostnice vs hrustančnice

A
  • omogočajo plavanje in uravnavanje lege telesa
  • dve neparni hrbtni plavuti + parni prsna in trebušna plavut + neparni predrepna in repna plavut
  • kostnice → simetrična repna plavut
  • hrustančnice → asimetrična repna plavut
124
Q

ogrodje rib

glave, trupa, kostnice vs hrustančnice

A
  • ogrodje glave: lobanja, čeljusti, škržno ogrodje (glavni del so škržni loki, med njimi škržne reže)
  • ogrodje trupa: hrbtenica iz vretenc (različno število; večje pri ribah s kačastim telesom)
  • kostnice → pretežno koščen skelet
  • hrustančnice → skelet iz hrustanca (utrjen z apnencem)
125
Q

škrge rib

A
  • v 2 škržnih votlinah na vsaki strani glave za ustno votlino
  • iz škržnih lističev, nameščenih na 4 škržnih lokih → 5. lok spremenjen v goltne zobe (drobljenje hrane, precejanje hranljivih delcev)
  • kostnice: škrge pokrite s škržnim poklopcem (ob dihanju razpirata in zapirata → potiskata vodo mimo škrg)
  • hrustančnice: brez škržnega poklopca
126
Q

ribji (vzdušni) mehur

kaj je, pri katerih, kako deluje, izjeme?

A
  • deluje kot organ, ki omogoča, da ribe spreminjajo plovnost
  • le kostnice
  • hidrostatski organ: v steni žilice (močno prekrvavljeno) → iz krvi se v mehur prenaša kisik → mehur se napolni → manjša specifična teža ribe → riba se dvigne; če se mišice mehurja skrčijo, preidejo plini nazaj v kri → riba se spusti
  • ribe pljučarice ga uporabljajo kot pljuča
127
Q

razmnoževanje rib

A
  • zunanja oploditev (večina rib)
  • notranja oploditev (morski psi,…) → ikre se oplodijo, zarodek se razvija in izleže znotraj samičinega telesa
  • oviparija (jajcerodnost) → odlaganje iker - večina rib
  • viviparija (živorodnost) → izleganje že izvaljenih mladičev
128
Q

dvoživke

lič/odr, koža, dihanje, T, razmn, značilnosti

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
  • del življ. v vodi, del na kopnem
  • ličinka → odrasla žival (drugačna telesna organizacija, način življ., prehranjevanje in dihala)
  • sluzasta koža brez lusk, ki je zelo tanka in močno prekrvavljena deluje kot dihalni organ
  • pljuča dvoživk zelo primitivna, zaradi majhne površine ne dobi z njimi dovlj kisika → kisik prehaja skozi kožo z difuzijo
  • oglašanje (le samci) → glasilki - kožni gubi v zgornjem delu sapnika + zvočna mehurja ob ustnih kotih (ojačanje glasu)
  • so plenilci → majhni zobje in izprožljiv jezik
  • ektotermni
  • razmnoževanje: ločen spol, zunanja oploditev - mrest
  • peterporste okončine (prednje in zadnje noge)
129
Q

ektotermnost, endotermnost

A

ektotermnost => nimajo stalne telesne T, je odvisna od okolja
endotermnost => telo ogreva toplota, ki se sprošča znotraj telesa

130
Q

plazilci

kam spadajo, koža, razmnoževanje, značilnosti, primeri

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
  • luskasta koža iz keratina, ki je suha (nima dihalne vloge - dihalna površina pljuč večja kot pri dvoživkah; preprečuje izsuševanje)
  • homodonti → zobje bolj ali manj enake velikosti
  • razmnoževanje → različen spol, notranja oploditev (amniotsko jajce)
  • dobro razvita čutila
  • prakuščarji, krokodili, želve, luskarji
131
Q

kako se razvije amniotsko jajce?

A
  • iz zarodka izraščajo membrane, ki ščitijo zarodek pred izsuševanjem oz. obdajajo rumenjak; jajčna lupina in jajčna membrana sta prepustni za pline (O2, CO2)
  • rumenjak, beljak → iz njiju zarodek črpa hrano
  • beljak – vir vode za zarodek
  • amnion – obdaja amnionsko votlino, v kateri je tekočina plodovnica, v kateri se razvija zarodek
  • lupina – zaščita pred zunanjimi vplivi
  • tudi pri sesalcih je zarodek v plodovnici v amniotski votlini

pri plazilcih, pticah,

132
Q

čutila plazilcev

A
  • dobro razvita
  • voh (vonjalne čutnice pri kačah na jeziku)
  • jamičasti organ - med očmi in nosnicami, občutljiv na toploto in omogoča zaznavanje položaja plena
  • nimajo bobniča, slabo slišijo, a zaznavajo tresljaje podlage
133
Q

ptiči

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
  • prilagoditve za letenja
  • amniotsko jajce
  • endotermija, homeotermnost, perje omogočajo toplotno izolacijo
  • tanka koža brez žlez (razen trtične žleze ob trtici: izloča maščobo za mazanje perja)
  • ohranjene luske na nogah (ostanek plazilskih prednikov)
  • prebavila: golša za požiralnikom (mehčanje hrane), dvodelen želodec (žlezovnik + mlin, mehanska prebava)
  • evolucijski izvor: razvoj iz mezozoiskih plazilcev, ki so hodili/tekali po zadnjih nogah
134
Q

pljučne vreče/mehovi pri pticah

A

omogočajo, da zrak po dihalnem sistemu teče le v eni smeri (ne dvosmerno kot pri človeku) - zrak vstopi in izstopi v drugih luknjah
ohranja večjo kvaliteto zraka (nasičenost s kisikom je dlje časa visoka, oksigeniran zrak se ne meša z deoksigeniranim, dihanje na visokih nad. višinah,…)

135
Q

prilagoditve za letenja pri pticah

A
  • prednje okončine so krila
  • pero = kožna tvorba, ki nastane iz zgornjih poroženelih slojev povrhnjice
  • pljučne vreče/mehovi
  • votle kosti
  • grodnica = masivna kost, ki je prirastišče za letalne mišice
136
Q

sesalci

pripadnost, značilnosti

A
  • evkarionti - animalia - mnogoceličarji - strunarji - vretenčarji
  • dobro razviti možgani
  • zarodek se razvija v maternici; pri najvišje razvitih izmenjava snovi med zarodkom in materjo poteka preko placente
  • dlaka, žleze lojnice, žleze znojnice
  • mlečne žleze → dojenje; skrb za zarod
  • heterodonti; zobje se pri večini izmenjajo enkrat v življenju (mlečni/stalni zobje)
  • štiridelno srce
  • endotermni
137
Q

evolucijski izvor sesalcev

A

razvili se iz izumrlih plazilcev zverozobcev (plazilci s podobnim zobovjem kot današnji sesalci)
s ptiči niso v ožjem sorodstvu (kljub temu, da imajo oboji 4-delno srce in homeotermijo)

138
Q

lastnosti, v katerih se glive razlikujejo od rastlin

A
  • celična stena: glive (iz hitina), rastline (iz celuloze)
  • založni polisaharidi: glive (glikogen), rastline (škrob)
  • telesna organizacija: glive (ni diferenciranih tkiv, organov), rastline (ima prave organe - steblo, listi, korenine)
  • pridobivanje hranilnih snovi: glive (kemoheterotrofi → odvisni od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi), rastline (avtotrofi → fotosinteza)
139
Q

evolucijski izvor gliv

A

za večino gliv ni dokazov, da bi bili njihovi predniki avtotrofi (prednike iskali med avtotrofnimi steljčnicami - alge)
najverjetneje se razvijejo kot samostojna skupina tako kot rastline in živali

140
Q

glive

A
  • so steljčnice (talofiti) → telo je steljka - preprosto zgrajeno + ni diferenciranih tkiv in organov
  • so kemoheterotrofi → popolnoma odvisne od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi, ne potrebujejo svetlobe (nimajo fotosintetskih barvil), vendar lahko ta vpliva na sproščanje spor zato pogosto rastejo proti svetlobi
  • celična membrana vsebuje ergosterol (podobna vloga kot holesterol v membranah živalskih celic → uravnavanje viskoznosti celične membrane)
  • izločajo hidrolitični encimi, ki lahko razgrajujejo različne žive ali mrtve snovi in omogočajo raznoliki viri hrane
141
Q

delitev gliv, glede na to, kako pridobivajo hranilne snovi

A
  1. saprofiti (dniloživke)
  2. simbionti (soživke)
  3. paraziti (zajedavci)
142
Q

celična stena gliv

A

notranja plast: hitin (polisaharid, podolgovata vlakna, različno usmerjena, naložena v plasteh vzporednih s celično membrano) + beta glukani, polisaharidi, beljakovine, lipidi (ne tvorijo vlaken)
zunanja plast: glikoproteini

143
Q

ekološke vloge gliv

A
  1. razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih
  2. zajedavci → absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive)
  3. simbionti → simbioza z rastlinami/algami, z živalmi
144
Q

glive kot razkrojevalci

A
  • razkrojevalci → razgrajujejo organske snovi v odmrlih organizmih (npr. organski material padlega drevesnega hloda)
  • omogočajo pretok energije in kroženje snovi v ekosistemih
  • brez razkrojevalcev (glive in bakterije) bi ogljik, dušik idr. elementi ostali vezani v organski snovi in se ne bi vračali v prst, kjer so sicer na voljo za rast rastlin (potrebujejo anorganske snovi za rast) → rastline in živali, ki se prehranjujejo z rastlinami, ne bi mogle obstajati + začel bi se nalagat detrit
  • saprofitske glive → hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki
145
Q

potek kroženja snovi in energije v ekosistemu

A

energija vstopa v ekosistem kot sončno sevanje, se pretvori v kemično energijo in se prenaša po prehranjevalni verigi, sistem zapušča kot toplota
hranilne snovi se prenašajo po prehranjevalni verigi, na koncu jih večina konča v detritu (mrtva organska biomasa) → po zaslugi razkrojevalcev se vračajo nazaj do primarnih proizvajalcev

146
Q

saprofitske glive

A
  • hranijo z odmrlimi organizmi ali organskimi odpadki
  • encimi, ki se sproščajo, razgradijo polimere v enostavne snovi (sladkorje, aminokisline, karboksilne kisline, purine,…) → te snovi lahko nato celice sprejmejo
  • edini organizmi, ki popolnoma razkrojijo les
147
Q

glive kot zajedavci

A
  • absorbirajo hranilne snovi iz celic živih organizmov (človek, živali, rastline - najpogosteje, druge glive)
  • nekrotrofi → napadejo žive organizme, ki jih ubijejo in kasneje prebavijo
  • biotrofi → naselijo in izrabljajo žive organizme
148
Q

glivne bolezni ljudi

A
  • nekatere glive prisotne v člo. telesu tudi, če smo zdravi - npr. kvasovka Candida albicans
  • “atletsko stopalo”
  • kožna mikoza
149
Q

zakaj so glivne bolezni ljudi vse pogostejši?

A
  1. naraščajoče uporabe antibiotikov širokega spektra
  2. povečevanje števila imunsko oslabljenih ljudi
  3. staranje populacije
150
Q

kvasovka Candida albicans

A
  • gliva, ki je prisotna v človeškem telesu (črevesje, ustna votlina, vaginalni trakt; v ravnovesju z drugimi mikrobi)
  • izkoristijo slab imunski sistem in se abnormalno namnožijo → povzročijo oportunistične okužbe
151
Q

glive, ki so človeku nevarne le ob zaužitju

A
  1. v zeleni mušnici so amatoksini, ki uničijo/poškodujejo jetra (že zaradi zelo majhne količine zaužite gobe lahko umre)
  2. gliva Aspergilus flavus (arašidi, žitarice) → toksin aflatoksin - kopiči se v jetrih, rakotvoren (mutagen dejavnik)
152
Q

simbioza gliv z rastlinami/algami

A
  1. mikoriza = sožitje med glivami in višjimi rastlinami (semenke in praprotnice - večina semenk živi v simbiozi z glivami)
  2. lišaji = sožitje glive in zelene alge ali modrozelene cepljivke (ta dva organizma gradita enotno steljko lišaja)
153
Q

vrste mikorize

A
  1. ektomikoriza (lesnate rastline) → mreža navznoter rastočih hif, ki se raztezajo v gostiteljsko korenino rastline in prodirajo med rastlinske celice v koreninski povrhnjici in skorji; zunaj korenine tvori micelij
  2. endomikoriza (zelnate rastl.) → glivne hife prodrejo v rastl. koreninske celice in tvorijo arbuskule (drevesaste strukture) - aktivna izmenjava hranilnih snovi

simbioza gliv z rastlinami/algami

154
Q

koristi glive/rastline v mikorizi

A

glive → prek korenin gostiteljske rastline, dobivajo organske snovi (tudi do 25% vseh sladkorjev, ki nastanejo med fotosintezo)
rastlina → na račun glivnega micelija večja površina za privzem vode in mineralnih snovi (glive sprejemajo in kopičijo ione, pomembne za rastlino) + glive jih zaščitijo pred povzročitelji bolezni v tleh

155
Q

glive in zelene alge/modrozelene cepljivke v lišaju

kaj prispe v sožitju

A

gliva iz okolja ob dežju sprejema vodo in mineralne snovi, ki jih alga potrebuje za sintetske procese + ščiti algo pred izsušitvijo
alga/cepljivka s fotosintezo izdeluje organske snovi s katerimi oskrbuje tudi glivo

156
Q

značilnosti lišajev

A
  • izredno odporni proti ekstremnim okoljskim razmeram
  • zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi → bioindikatorji onesnaženosti
  • lišaji, pri katerih so glive v sožitju s cianobakterijo, bogatijo tla z dušikom
  • zgradba steljke lišajev: gost preplet glivnih hif na površini, ki deluje kot zaščita (askokarp); pod glivno hifo, plast celic alge
157
Q

razmnoževanje lišajev

A
  • najpogosteje vegetativno
  • od lišaja se odlomi košček → zraste v nov lišaj
  • z zarodnimi kepicami (sorediji) = skupine celic avtotrofa, ovite in med seboj povezane s hifami gliv; opazne kot prah na površini lišaja (raznaša jih veter) → na novi lokaciji tvorijo nov lišaj
  • spolno se v lišaju razmnožuje le gliva
158
Q

odpornost lišajev na ekstremne razmere

A
  • dolga sušna obdobja lahko preživijo le na račun zračne vlage
  • naseljujejo najbolj odmaknjene dele sveta, kjer je življenje komajda še mogoče
159
Q

morfološki tipi lišajev

/+ izpostavljenost zraku

A
  1. skorjasti → tesno zrasli s podlago/celo vrasli vanjo - zraku izpostavljena le mala količina steljke
  2. listasti → po izpostavljenosti zraku nekje vmes
  3. grmičasti → le z drobno ploščico pritrjeni na podlago => večji del grmičaste steljke v stiku z zrakom
160
Q

zakaj trdimo, da so lišaji bioindikatorji?

A

zelo občutljivi na kemijske spremembe v zraku in vodi
niso sposobni izločati snovi, ki jih sprejmejo vase, strupene snovi poškodujejo avtotrofnega partnerja (umre bakterija → umre gliva)

161
Q

organizacijski tipi gliv

A

enocelične: kvasovke
mnogocelične

162
Q

taksonomija/razvrščanje gliv

A

neprave vs prave glive
neprave => tiste, ki po videzu in načinu rasti spominjajo na glive, a z njimi niso v bližnjem sorodstvu (sluzavke - protisti, vodne plesni - alge)
prave => imajo skupnega prednika

163
Q

prave glive

A
  • celice vegetativnega stadija obdaja celična stena iz hitina
  • steljka večinoma mnogojedrna ali mnogocelična v obliki dolgih nitk → glivne hife (mnogocelična hifa - celice ločujejo eno ali več porni septumi/notranje pregrade oz. stene; mnogojedrna hifa - brez septum)
  • preplet hif tvori podgobje - micelij (raste iz osrednje točke in oblikuje okroglo kolonijo)
  • plodišče/trosnjak → razmnoževalna struktura
164
Q

delitev pravih gliv glede na zgradbo steljke

A

nižje glive → glive v nespolnem stanju (npr. glavičasta plesen)
višje glive → popolnejša zgradba, številne tvorijo plodišča; hife so septirane (večcelične); diploidna stopnja

165
Q

delitev gliv glede na način razmnoževanja

A

zaprtotrosnice
prostotrosnice

166
Q

zaprtotrosnice

A
  • trosi (spore) nastajajo v zaprtih plodiščih (sporangijih) = aski
  • spore so nebičkaste askospore (n)
  • posebne spore konidiji nastajajo na pokončnih hifah konidioforih → vloga: hitro razširjanje glive

glive

167
Q

prostotrosnice

A

trosi (spore) nastajajo na pecljatih izrastkih v odprtih plodiščih (sporangijih) → bazidiji
spore so bazidiospore
delitev glede na zgradbo bazidija: večceličen (ne razvijajo plodišč), enoceličen (razvijejo plodišča)

glive

168
Q

razmnoževanje gliv

A
  • pri spolnem in nespolnem razmnoževanju gliv nastaja velika količina spor
  • spora = haploidna razmnoževalna celica, ki se razvije v nov organizem, ne da bi se združila z drugo sporo oz. gameto
  • iz spor kalijo haploidne hife, ki prerastejo in se razvejijo v micelij
  • glivne spore imajo lahko tanko celično steno in hitro kalijo ali debelo celično steno, ki sporam omogoča preživetje v neugodnih okoljskih razmerah in kasnejšo kalitev v ugodnih razmerah
169
Q

nespolno razmnoževanje gliv

/+ def brstenja, fragmentacije

A
  • mitoza
  • celice nekaterih gliv se mitotsko delijo → zelo učinkovito, saj v kratkem času nastane velikanska količina spor, ki so genetsko enaki organizmi (kloni)
  • brstenje (kvasovke): nova materinska celica nastane na materinski z mitozo
  • fragmentacija: glivni micelij ali posebna kvasna celica razpade na posamezne celice → na primerni podlagi kalijo v micelij
170
Q

spolno razmnoževanje gliv

A
  • mejoza
  • pride do kratkega 2n stanja, po katerem z mejozo nastanejo n spore → te rastejo v novo generacijo - kalijo v nov micelij
  • glive so n večino svojega življ. cikla, 2n pa le tik pred mejozo - bistvena razlika med glivami in živalmi ter rastlinami
  • spolno razmn. gliv vezano na srečanje 2 celic oz. micelijev različnih spolov (označeni s + in - , se ne izražajo fenotipsko), le glive jih med seboj razločujejo → bazidiospore
171
Q

razvoj prostotrosnic z neseptiranim bazidijem

A
  1. iz bazidiospore se razvije haploidni micelij
  2. haploidni micelij navadno že na zgodnji stopnji razvoja somatogamno kopulira (somatogamija = združitev dveh telesnih celic) z drugim haploidnim micelijem → iz zigote se razvije dvojedrni micelij - lahko raste več let in se široko razraste
  3. v ugodnih razmerah se na dvojedrnem miceliju razvijejo plodišča, ki je iz pleteža dvojedrnih hif
  4. končne celice nekaterih dvojedrnih hif se razvijejo v bazidije
  5. v bazidiju sta jedri dveh različnih micelijev, ki se nato združita v 2n zigoto (kariogamija), ki se mejotsko deli → nastanejo 4 haploidna jedra (jedra bodočih bazidiospor)
  6. potujejo na površino (prostotrosnice) bazidijev in tvorijo n spore (bazidiospore)

spolno razmnoževanje gliv

172
Q

površina trosovnice

A

trosovnica je mesto nastanka bazidijev, nahaja se na na spodnji strani klobuka
povečana je z: lističi, cevkami, drugačnimi strukturami

173
Q

pomen gliv za človeka

A
  • razkrojevalci
  • škodljivci, povzročitelji bolezni
  • prehrana (gobe, žlahtne plesni, proizvodnja alkoholnih pijač, kvašenih izdelkov…)
  • medicina in znanost
174
Q

posebnosti rastlinske celice

A

vakuola
plastidi
celična stena

175
Q

vakuola

A
  • membranski organel, ki zapolni osrednji del rastlinske celice
  • turgorski tlak daje celici čvrstost
  • omogoča plazmolizo (odstop membrane od celične stene kot posledica krčenja vakuole zaradi oddajanja vode v hipertoničnem okolju) in deplazmolizo (celica v hipotoničnem okolju postopoma dobiva obliko)
  • je napolnjena z vodo + v njej raztopljene snovi
176
Q

raztopljene snovi v vodi v vakuoli

A
  • ioni, sladkorji, aminokisline → vzdrževanje turgorja
  • založne snovi (beljakovine, enostavni sladkorji, olja)
  • strupene in škodljive snovi (kovine, produkti metabolizma), katerih se rastlina znebi ob propadu celice (odpadanje listov…)
  • encimi (razgradnja, reciklaža…)
  • snovi, pomembne za interakcijo z drugimi organizmi: barvila, trpke in neužitne snovi
177
Q

plastidi

A

membranski organeli v rastlinski razvoj
sestavljena iz dvojne membrane, ima svoje lastne DNA, ribosomi
njihov nastanek razlaga endosimbiontska teorija
vrste + vloge: kloroplasti (fotosinteza), kromoplasti (izgradnja in skladiščenje pigmentov), amiloplasti (zaloga in sinteza škroba)

178
Q

rastlinska celična stena

vloge, sestavina, razvoj, organele

A
  • vloge: oblika, opora in trdnost
  • iz celuloze (nerazvejan polimer β-glukoz → vzporedne molekule se povežejo s H-vezmi preko hidroksilni skupin)
  • mlada rastlinska celica najprej tvori primarno celično steno, ki je tanka in fleksibilna
  • med primarnima celičnima stenama sosednjih celic je osrednja lamela, kjer so pektini in glikani
  • ko celica dozori in neha rasti, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → tvori sekundarno celično steno
  • plazmodezme
  • parenhim, kolenhim, sklerenhim
179
Q

osrednja lamela

A
  • med primarnima celičnima stenama sosednjih celic
  • sestavljena iz pektinov (lepljivi polisaharidi, ki „zlepijo“ sosednje celice) in glikanov (polisaharidi, ki tesno povežejo celulozne mikrofibrile)
180
Q

sekundarna celična stena

A
  • ko celica dozori in neha rasti, ojača svojo celično steno (v primarno steno izloča snovi za ojačitev) → tvori sekundarno celično steno
  • med celično membrano in primarno celično steno (znotraj)
  • močna → omogoča zaščito in podporo
  • vsebuje lignin → poleg celuloze prispeva k trdnosti celične stene
  • les v največji meri tvorijo sekundarne celične stene
181
Q

plazmodezme

A

= perforacije/luknjice v celični steni
skoznje se pretaka citoplazma → povezanost kemijskega okolja sosednjih celic (prehajanje beljakovin, aminokislin, virusov)

182
Q

kaj je parenhim? kolenhim? sklerenhim?

A

parenhim → živa celica s tanko in fleksibilno celično steno (lahko spreminja obliko)
kolenhim → živa celica z odebeljeno celično steno
sklerenhim → mrtva celica z odebeljeno, togo, zelo trdo celično steno (steblo, pecelj, trdne lupine, les)

183
Q

rastlinska tkiva

A
  1. krovna (epidermalna) tkiva
  2. osnovna tkiva
  3. prevodna tkiva
  4. meristemska tkiva
184
Q

krovna (epidermalna) tkiva

celice, kje, naloge

A

parenhimske celice v neolesenelih delih rastline in mrtve v olesenelih
najbolj zunanja plast (površina rastlin)
naloge: na listu zaščitijo notranjih tkiv in izmenjavajo plini skozi listne reže, na korenini (ima dolge laske - povečana površina) omogočajo sprejem vode in anorganskih snovi

185
Q

primeri krovnih (epidermalnih) tkiv

A

pluta → večslojno krovno tkivo iz mrtvih celic z neprepustno steno na olesenelih delih = zaščita
skorja → krovno tkivo iz mrtvih parenhimskih celic na zunanjosti debla lesnatih rastlin
povrhnjica → površina lista ali korenine

186
Q

osnovna tkiva

A

pod krovnim, večina notranjosti rastline (prevladujoč del organa)
različni tipi celic, ki opravljajo osnovno nalogo organa, katerega del so

187
Q

prevodna tkiva

A

prenašajo vodo, minerale, organske snovi v vse dele rastline
gradita jih dve vrsti votlih cevi => dve vrsti žilnega tkiva (ksilem, floem)

188
Q

ksilem

A
  • vrsta žilnega tkiva
  • zgrajena iz celic traheid in trahej
  • omogoča prenos vode in mineralov
  • cevaste celice + podaljšane, mrtve → čim hitrejši pretok vode
  • voda med celicami prehaja, kjer je stena stanjšana/je ni
  • smer transporta je vedno enaka (od prsti navzgor) zaradi adhezije (mol. vode tvorijo vezi z notranjo površino) in kohezije (mol. vode tvorijo vezi med seboj)
189
Q

razvojne stopnje traheid

A

na začetku celice majhne, tanka primarna celična stena → celica se podaljša, zoži → nalaganje sekundarne celične stene → celica odmre, njena celična membrana in notranjost propadeta → ostane cevasta struktura, obdana s celično steno

190
Q

floem

kaj dela, iz česa sesatavljeno, smer transporta

A

vrsta žilnega tkiva
omogoča prenos organskih snovi (produktov fotosinteze)
sestavlljeno iz sitastih celic (ožje celice z ožjimi sitastimi porami), ki tvorijo sitaste cevi (praprotnice in golosemenke)
med zgornjo in spodnje celico so sitaste pore (= močno razširjene plazmodezme)
smer transporta: od tam kjer je več snovi, proti tam kjer je potreba

191
Q

sitaste celice

A

v floemu
so ožje celice z ožjimi sitastimi porami
tvorijo sitaste cevi (praprotnice in golosemenke)
parenhimi, a nimajo jedra in ribosomov, malo mitohondrijev → njihovo delovanje uravnavajo sosednje celice spremljevalke z vsemi organeli

192
Q

meristemska tkiva

A

parenhimske celice, ki ohranjajo sposobnost delitve
omogočajo rast rastlin: temelji na delitvi celic v meristemih in povečevanju nastalih celic

193
Q

rast rastlin vs živali

A

rastline: dodajanje novih organov, vse življenje spreminjajo obliko svojega telesa, rast je omejena na najmlajše dele nadzemnega dela in korenin
živali: povečevanje velikosti telesa, povečevanje vseh delov telesa, samo del življenja

194
Q

meristemi + njihove naloge

A
  • meristemi = skupina celic, ki se delijo in tako omogočajo nastanek novih celic in rast rastline
  • po celični delitvi se meristemske celice povečajo in diferencirajo v eno od tkiv
  • naloge: proizvajanje novih celic (na območjih intenzivnih celičnih delitev), vzdrževanje lastne dejavnosti, vzdrževanje območja celičnih delitev, začetek nastajanja novih organov, zaloga genetsko nepoškodovanih celic
195
Q

značilnosti meristemske celice

oblika, cel stena, citoplazma, vakuole, mitoh, ribos, membrane, encimi

A
  • majhne, kockaste oblike (niso podaljšane)
  • tanka celična stena in gosta citoplazma
  • več manjših vakuol, veliko mitohondrijev in ribosomov
  • proplastidi: malo/brez notranjih membran, brez klorofila, brez vseh fotosintetskih encimov
196
Q

delovanje meristema

A
  • ob delitvi začetnih celic v povprečju ena od nastalih celic ohrani identiteto začetne celice, druga pa gre v smeri diferenciacije
  • potomka začetne celice izvede omejeno število delitev, nato pa se preneha deliti
  • vsaka celična delitev predstavlja tveganje - lahko pride do dednih genetskih napak → večstopenjski meristem - zmanjša se število delitev začetne celice in tveganje, da se ta celica genetsko poškoduje
  • poškodovana celica → nadomesti jo sosednja celica iz območja mirovanja (zaloga genetsko nepoškodovanih celic - se ne delijo)
197
Q

kaj omogoča organizirano delitev meristemskih celic?

A
  • časovna usklajenost delitev v posameznih delih meristema
  • ravnina, v kateri se deli posamezna celica
198
Q

vrste meristemov na rastlini

A
  1. apikalni
  2. lateralni
199
Q

apikalni meristemi

A
  • rastlini zagotavljajo dodatne celice, ki omogočajo rast rastline v dolžino → primarna rast
  • na vršičku stebla in korenine → končni (terminalni) meristem
  • v zalistju (kjer je list pritrjen na steblo) → zalistni (aksilarni) meristem
200
Q

lateralni meristemi

A
  • omogočajo sekundarno rast, oz. nastanek olesenelih delov rastlin
  • nahajajo se v starejših in diferenciranih delih stebel in korenin
  • prevodni kambij → sklenjen obroč meristemskih celic med ksilemom in floemom (znotraj žile - v prečnem prerezu tvori krogec)
201
Q

posledice aktivnosti prevodnega kambija

A
  1. prevodni kambij navznoter proizvaja elemente sekundarnega ksilema (traheide, traheje) → les
  2. kambij navzven proizvaja elemente sekundarnega floema (sitaste cevi) → ličje (lubje) - rast večletnih rastlin (prevodni elementi nastanejo vsako leto znova → novo nastali prevzamejo prevodno vlogo)

oz. sekundarne debelitve

202
Q

naloge lesa

A
  • prevajanje vode in raztopljenih (predvsem mineralnih) snovi
  • shranjevanje založnih snovi
  • opora → nekatere rastline zelo visoke (prednost pri prestrezanju svetlobe)
203
Q

naloge ličja

A
  • prevajanje organskih snovi
  • shranjevanje založnih snovi
  • zaščita pred zunanjimi dejavniki
  • opora
  • izmenjava plinov
204
Q

nastanek letnic

A
  • zaradi sezonskega delovanja prevodnega kambija
  • letnice so posledica različno velikih celic (razmejujejo les med dvema sezonama)
  • korenine imajo manj izrazite letnice in branike zaradi stabilnejšega okolja v prsti
  • v času visokih T, suše: upočasnjena aktivnost kambija, manjše celice, konec poletja se aktivnost ustavi, jeseni in pozimi nove celice ne nastajajo; sušna leta → ožje branike, gostejše letnice
  • v času zmernih T, dovolj vode: kambij je aktiven, večje celice, aktivnost kambija se obnovi konec zime (le spomladi in poleti nastajajo nove celice)
205
Q

plutni kambij

A
  • = meristem med povrhnjico in ličjem
  • z delitvami nastaja sekundarno krovno tkivo (= pluta)
  • bolj odporno krovno tkivo (povrhnjica enoslojna): mrtve celice, nepredušnost, vodoopornost, brez medceličnih prostorov, brez celic zapiralk → večslojna zaščita pred izhlapevanjem in povzročitelji bolezni
  • nadomesti povrhnjico s peridermom, ki je sestavljen iz plutnega kambija in plute
206
Q

rastlinski organi

A

steblo
list
korenina

207
Q

vloge stebla

A
  1. opora
  2. izraščanje listov
  3. prenos snovi
  4. skladiščenje vode na sušnih območjih
208
Q

deli stebla

A
  • terminalni vršiček (apikalni meristem) → nastanek stebla in listov (rast navzgor)
  • zalistni brst (v kolencu) → podobna zgradba kot apikalni meristem - iz njega lahko zraste stranski poganjek (razvejitev rastline)
  • kolence → izraščanje mladih brstov
  • členek (med zaporednima kolencema) → neolistan; daljši kot je, višje je steblo in manj se listi senčijo
  • stranski in glavni poganjek
209
Q

prečni prerez stebla dvokaličnice

A
  • povrhnjica pokrita s kutikulo
  • žila → ksilem (notranja stran), kambij, floem (zunanja stran)
  • žile razporejene krožno okoli osrednjega stržena - med ksilemom in floemom je žilni kambij → žila lahko raste (nedovršena, nima fiksne velikosti)
  • stržen (prevladuje) ima vlogo opore
  • skorja (med povrhnjico in žilami) ima vlogo opore - v zunanjih plasteh celice vsebujejo kloroplaste (fotosintetsko tkivo) → zeleno steblo, v v globljih plasteh je nebarvano ter pogosto vsebuje oporno tkivo iz snopov celic z odebeljeno celično steno (oporo dajejo tudi žile - ksilem)
210
Q

prečni prerez stebla enokaličnice

A

razmetene žile v vseh plasteh stebla
v žilah ni žilnega kambija → žila ne more rasti, je dovršena
ni stržena

211
Q

preobražena stebla

/+ vloge

A
  • pritlike/stoloni → z mitozo tvorjeni stranski novi poganjki iz zalistnega brsta v spodnjem delu stebla (podaljšajo, plazijo nad/pod tlemi → iz stolona požene nova rastl. - klon)
  • trn → preobražen stranski poganjek, obramba pred rastlinojedi (preobraženo steblo - npr. citrusi; preobražen list - npr. vrtnica)
  • gomolji, korenike → podzemni del stebla, skladiščenje založnih snovi (škrob) + služi pri razširjanju in vegetativnem načinu razmnoževanja
  • vitica → oprijemanje podlage: stebelna (npr. vinska trta), listna
  • čebulica → založna vloga
212
Q

osnovna naloga lista

A

absorpcija svetlobe za fotosintezo

213
Q

ostale naloge listov

A
  • obramba pred herbivori (listni trni, bodice, strupi)
  • pomoč pri vzpenjanju poganjka (listne vitice)
  • zaloga vode (sukulentne rastline), založnih snovi
  • zaščita popkov, cvetov
214
Q

preobraženi listi

A
  • listni trn (vloga zaščite)
  • listna vitica
  • lovilna past
  • omeseneli listi (nimajo kloroplastov - čebula)
215
Q

listi dvo- in enokaličnic

A

dvokaličnice → mrežasta ožiljenost lista (osrednje rebro + stranske žile)
enokaličnice → vzporedna ožiljenost lista

216
Q

deli listov

A
  1. rastejo iz apikalnih meristemov
  2. zgornja/spodnja povrhnjica
  3. stebričasto (palisadno) tkivo
  4. gobasto tkivo
  5. listne reže
  6. listna žila
217
Q

zgornja/spodnja povrhnjica lista

A
  • izloča/je pokrita z voskasto kutikulo + laski
  • kontinuiran sloj celic - celice so tesno skupaj → preprečevanje izsuševanja
  • celice povrhnjice fokusirajo svetlobo v območje stebričastega tkiva
  • večina rastlin: listi usmerjeni pravokotno glede na svetlobo oz. steblo - čim boljša osvetljenost → čim višja fotosintetska aktivnost → zgornja stran lista se bolj segreje, večje izhlapevanje vode
  • spodnja povrhnjica je tanjša od zgornje → hladnejša pozicija, manj izpostavljena Soncu in izsuševanju
218
Q

stebričasto (palisadno) tkivo lista

A
  • stebričaste celice so polne kloroplastov, ki so razporejeni večinoma v zgornjem delu celice, kar omogoča večjo absorpcijo svetlobe torej učinkovitejšo fotosintezo
  • medcelični prostori med celicami omogočajo večjo površino celic izpostavljena okoliškemu CO2, kot če bi bile celice tesno skupaj → učinkovitejša fotosinteza
219
Q

gobasto tkivo rastlin

A
  • okrogle celice
  • še večji medcelični prostori (še posebej veliki v bližini listnih rež), v katerih je zrak omogočajo izmenjavo plinov v/iz rež
  • manj kloroplastov
220
Q

listne reže

A
  • so le na spodnji povrhnjici, zgornja je preveč izpostavljena Soncu, izsuševanju
  • vloga: regulacija transpiracije (izmenjava plinov)
  • zapiranje/odpiranje temelji na količini vode (Kalijevi ioni) v vakuolah celic zapiralk - praviloma zaprte ponoči, odprte podnevi; zaprte tudi podnevi ob previsokih T
221
Q

listna žila

A
  • = nadaljevanje prevodnega tkiva stebla
  • ksilem zgoraj: prinaša vodo, ki se je izgubila zaradi transpiracije
  • floem spodaj: odnaša produkte fotosinteze iz lista
222
Q

posebnost trave

A
  • listi so usmerjeni navpično → obe strani lista bolj enakomerno osvetljeni → bolj enotna zgradba lista
  • listne reže v obeh povrhnjicah
  • enotno fotosintetsko tkivo (ne loči na gobasto/stebričasto tkivo)
223
Q

vloge korenine

A
  1. pritrjanje
  2. absorpcija vode in mineralov
  3. transport
  4. shranjevanje hranil
224
Q

vzdolžni prerez korenine

A
  • prevodni cilinder (sredina korenine) = nadaljevanje žil iz stebla (ksilem, floem); obdajata ga osnovno in krovno tkivo
  • apikalni meristem (na vršičku) → omogoča podaljševanje/rast korenine, mesto intenzivne delitve celic
  • koreninska čepica (pokriva apikalni meristem)
  • koreninski laski
225
Q

koreninska čepica

A
  • pokriva apikalni meristem
  • izloča velike količine polisaharidne sluzi, ki obda vršiček => korenina lažje drsi skozi tla
  • zaščiti meristem pred podaljševanjem skozi prst
  • zunanje plasti odmirajo, nadomestijo jih nove plasti
  • zaznavajo težo/gravitacijo
226
Q

koreninski laski

A
  • = tanki, cevasti izrastki celic povrhnjice
  • nikoli nimajo debelih celičnih sten
  • kratkoživi (le 4-5 dni), nenehno nastajajo novi
  • vloga: povečana površina za absorpcijo vode in mineralov (uspejo prebiti skozi majhne prostorčke med delčki prsti)
227
Q

koreninski lasek vs stranska korenina

A

stranska korenina: večcelični organ, vloga pritrjevanja
koreninski lasek: enoceličen → kljub veliki površini ne prispevajo pritrditvi rastlin v podlago; njihova poglavitna vloga je absorpcija

228
Q

koreninski sistemi

A
  1. koreninski sistem z glavno korenino: pri dvokaličnicah, sestavljena iz glavne korenine (najdaljša in najdebelejša) in stranskih korenin
  2. šopast koreninski sistem: pri enokaličnicah; glavna korenina zakrni => nove korenine začnejo rasti iz spodnjega dela stebla (nadomestne korenine), ki so enakovredno oblikovane, bolj plitke korenine
229
Q

preobražene korenine

A
  1. oporne korenine: izraščajo iz nadzemnega stebla, se zasidrajo v tla → povečajo oporo
  2. zračne korenine: poganjajo iz stebel in ne rastejo v tla → sprejemajo vodo iz ozračja (orhideje) + lahko omogočajo plezanje (bršljan)
  3. koren in koreninski gomolj → močno odebeljena glavna oz. nadomestna ali stranska korenina in imajo vlogo zaloge energetsko bogatih snovi (nakopiči založne snovi pred prezimovanjem, da lahko naslednje leto obnovi rast)

bio (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions