Zvezek1111 Flashcards
Informacija ; Obvestilo izvora
da se je nekaj zgodilo ponoru.
Irelevanca ; Vir pozna
ponor ne
Redudanca ; Lažje razumevanje sporočila
lingvistična polnila
Verjetnost (statistična def.) ; Veliko št. poskusov
približamo se
Verjetnost (matematična def.) ; Pozitivna vrednost
verjetnost gotovega dogodka je 1
Zvezdna in diskretna naključna spremenljivka ; Diskretna končni ali števni prostor (met kocke)
vse ostalo zvezdna (da je upor res 1k ohm).
Gostota verjetnosti ; Verjetnost
da bo imela spremenljivka točno določeno vrednost
Kumulativna verjetnost ; Verjetnost
da je naključna spremenljivka manjša od neke zgornje meje intervala.
Centralno limitni teorem in razložiti zakaj je pomemben ; Porazdelitev naključne spremenljivke
ki jo dobimo kot vsoto naključnih spremenljivk je v limiti
Naključni proces ; Izid poskusa je signal
ki je funkcija časa
Stacionarnost ; Pogoji
ki vplivajo na na naključje procesa se s časom ne spreminjajo
Ergodičnost ; Met kocke
časovna povprečja so enaka vzorčim povprečjem. Statistične lastnosti lahko določimo na podlagi ene realizacije
Močnostispekter ; Srednja kvadratična vrednost funkcije f(t) (moč) je enaka vsoti kvadratov absolutnih vrednosti posameznih harmonskih komponent na celotnem frekvenčnem področju
vedno je sod
LTI ; Linearen časovno nesprejemljiv sistem = Vedno velja linearnost = Če vhodni signal povečamo za nek faktor
bo signal na izhodu enake oblike.
Enotni impulz (Diractov imppulz) ; Spekter je konstanten
vsebuje vse frekvence. Ker je spekter Diracovega impulza konstanten od – do + neskončno
Lahko določamo in ne moramo pri LTI ; Močnostni spekter in amplitudno porazdelitev
če je na vhodu Gaussova
Beli šum ; Najbolj naključen možen signal
njegova avtokorelacija Diracov impulz
Frekvenčna omejitev naključnega signala ; Moč se zmanjša
avtokorelacija se približa Gaussu
Normalizirana razporeditev ; Limita vsote spremenljivk s poljubnimi porazdelitvami
ko se število naključnih spremenljivk približuje neskončno
Količina informacije ; kombinacij 2^m
m=bitov
Informacijski vir ; je generator naključnih simbolov iz vzočnega prostora
ki ga imenujemo abeceda
Spominski vir ; Govor
zaporedni vzorci so korelirani
Entropija vira ; Nedoločenost vira
kar ustreza naključnosti oddanih sporočil
Lastnosti po katerih razvrščamo kodiranja ; Predponska in nepredponska
trenutna ali netrenutna
Našteti prednosti enakomernih in neenakomernih kod ; Prednost: lahko je gospodarnejša
Slabost: težje dekodirati
LWZ algoritem ; ni potrebno poznati statistiko simbolov
predstavlja redudanco zaradi različnih verjetnostih posameznih simbolov. Učinkovita ko se v knjigi nabere dovolj kod.
Tipi informacijskih signalov ; Slikovni in zvočni = prenos v realnem času
podatkovni = čim manjša verjetnost napake
Analogni signal ; Majhna zakasnitev
šum signala ni mogoče ločiti
Digitalni signal ; Zmerna zakasnite
ni občutljiv na šum
Fonem ; Najmanjši del govora
približno konstanten spekter
Frekvenčno maskrianje človeškega ušesa ; Nezmožnost zaznati ton
če se hkrati glasnejši ton podobne frekvence
Povedati kaj izkoriščamo za stiskanje zvočnih signalov
ki ne vsebujejo samo govora ; splošnih avdio signalov upoštevamo lastnosti (oziroma pomanjkljivosti) uporabnika signala – človeškega sluha.
CCD ; Naboj prenašamo do izhoda
porabi manj energije
CMOS ; Naboj najprej pretvorimo v napetost
enako ojačanje posamezne celice
Statični kontrast ; količina svetlobe
ki uravnava velikost zenice
Dinamični kontrast ; razmerje največja in najmanjša zaznana svetlost
10^14:1
Receptorji ; Čepki zaznavanje barv
Paličice intenziteta svetlobe
Kaj je rumena pega (makula)?;Območje
kjer je največja koncentracija čepkov
Koliko odtenkov barve lahko loči oko in pod kakšnimi pogoji ; Približno 25
če niso ena zraven drugo
Bayer filter ; je barvni filter
ki ima 2=krat zelenih polj
Barvni prostori ; RGB (monitor
tv
Vrste skeniranja ; Progesivno cela slika na enkrat
Preleteno naprej lihe nato sode
Območje barv ; Polno 0:255
ozko 16:235
Dinamično območje kvantizatorja ; Razmerje med max in min močjo signala
želimo si čim večjega
Neenakomerni in enakomerni kvantizaorji ; majhne signale kodiramo z boljšo ločljivostjo
večje pa s slabšo.
Zemeljski valj ; 0
1 MHz do 2 MHz
Premi valj ; Nad 30 MHz
potuje premočrtno zato seže le do vidnega obzorja.
Nebesni valj ; 2 MHz do 30 MHz
odbija se med ionosfero in zemljo
Zakaj se nebesni val odbije od ionosfere?; Zaradi nabitih delcev v ionosferi
ki povzročijo spremembo lomnega količnika
Optična vlakna ; Princip totalnega odboja svetlobe
ko žarek doseže rob
Valovna disperzija ; Enorodna vlkakna
Različni rodovi žarkov se odbijajo pod različnimi koti⇒različne zakasnitve
Valovne dolžine ; 850 nm (Ker so poceni oddajniki
sprejemniki in vlakna
Žične poti ; zračni vodi (telegraf)
sukani dvovod
Sukan dvovod ; Odvisno od dielektrika
Nizka pasovna širina ali Visoka posovna širina je različen material. Uporabimo: Zato
Prenosna karakteristika kabla oz. koeficient prenosa ; Žične povezave obravnavamo kot LTI sistem – dvovhodno vezje. Za opis lastnosti kabla uvedemo parametra α in β
ki podajata dušenje in fazno zakasnitev kabla.
Našteti primarne parametre žičnih vodov ; L’ je serijska induktivnost
C’ je paralelna kapacitivnost
Povedati kateri primarni parametri so frekvenčno odvisni in zakaj ; Najmočneje se spreminja R’
ta je glavni razlog za frekvenčno odvisno dušenje. Najmanj C’
Sekundardna parametra ; Karakteristična impendanca in koeficient prenosa. Tok in napetost lahko vpišemo s primarnimi paramteri
potrebujemo za opis sekundarnih parametrov.
Karaktersitična paramtera ; Odvisna od geometrije materialov
je impendanca na vhodu neskončno dolge linije
Brezizgubna linija ; Kratke prenosne linije obravnavnamo kot neizgubne linije
signal se samo zakasni
VSWR ; nam pove
kako dobro je breme prilagojeno na linijo.
Šumno število ; faktor
ki pove koliko šuma bo ojačevalnik dodal signalu
Linijske kode (LK) ; Signalni nivoji ali impulzi
ki prinašajo informacijo po liniji
Dejavniki napak LK ; ISI = prekrivanje simbolov zaradi neidealne prenosne poti
prisotnost šuma
Lastnosti LK ; transparentnost (enolična predstavitev binarnega zapisa)
samosinhronizacija (ugotavljanje frekv. in faze)
