Book3 Flashcards
Informacija - Obvestilo izvora
da se je nekaj zgodilo ponoru.
Irelevanca - Vir pozna
ponor ne
Redudanca - Lažje razumevanje sporočila
lingvistična polnila
Verjetnost (statistična def.) = Veliko št. poskusov
približamo se
Verjetnost (matematična def.) = Pozitivna vrednost
verjetnost gotovega dogodka je 1
Zvezdna in diskretna naključna spremenljivka = Diskretna končni ali števni prostor (met kocke)
vse
Gostota verjetnosti = Verjetnost
da bo imela spremenljivka točno določeno vrednost
Kumulativna verjetnost = Verjetnost
da je naključna spremenljivka manjša od neke zgornje meje
Centralno limitni teorem in razložiti zakaj je pomemben = Porazdelitev naključne spremenljivke
ki jo
dobimo kot vsoto naključnih spremenljivk je v limiti
ko se število spremenljivk približuje neskončno
Naključni proces = Izid poskusa je signal
ki je funkcija časa
Stacionarnost = Pogoji
ki vplivajo na na naključje procesa se s časom ne spreminjajo
Ergodičnost = Met kocke
časovna povprečja so enaka vzorčim povprečjem. Statistične lastnosti lahko
absolutnih vrednosti posameznih harmonskih komponent na celotnem frekvenčnem področju
vedno
nek faktor
bo signal na izhodu enake oblike.
Enotni impulz (Diractov imppulz) = Spekter je konstanten
vsebuje vse frekvence. Ker je spekter
Lahko določamo in ne moramo pri LTI = Močnostni spekter in amplitudno porazdelitev
če je na
Beli šum = Najbolj naključen možen signal
njegova avtokorelacija Diracov impulz
konstanten. Spekter ni frekv. omejen
moč neskončna.
Frekvenčna omejitev naključnega signala = Moč se zmanjša
avtokorelacija se približa Gaussu
Normalizirana razporeditev = Limita vsote spremenljivk s poljubnimi porazdelitvami
ko se število
naključnih spremenljivk približuje neskončno
enaka normalni porazdelitvi
Količina informacije = kombinacij 2^m
m-bitov
Informacijski vir = je generator naključnih simbolov iz vzočnega prostora
ki ga imenujemo abeceda
Spominski vir = Govor
zaporedni vzorci so korelirani
Entropija vira = Nedoločenost vira
kar ustreza naključnosti oddanih sporočil
Lastnosti po katerih razvrščamo kodiranja = Predponska in nepredponska
trenutna ali netrenutna
Našteti prednosti enakomernih in neenakomernih kod = Prednost: lahko je gospodarnejša
Slabost:
LWZ algoritem = ni potrebno poznati statistiko simbolov
predstavlja redudanco zaradi različnih
Tipi informacijskih signalov = Slikovni in zvočni - prenos v realnem času
podatkovni - čim manjša
Analogni signal = Majhna zakasnitev
šum signala ni mogoče ločiti
Digitalni signal = Zmerna zakasnite
ni občutljiv na šum
Fonem = Najmanjši del govora
približno konstanten spekter
Frekvenčno maskrianje človeškega ušesa = Nezmožnost zaznati ton
če se hkrati glasnejši ton
Povedati kaj izkoriščamo za stiskanje zvočnih signalov
ki ne vsebujejo samo govora = splošnih avdio
CCD = Naboj prenašamo do izhoda
porabi manj energije
CMOS = Naboj najprej pretvorimo v napetost
enako ojačanje posamezne celice
Statični kontrast = količina svetlobe
ki uravnava velikost zenice
Dinamični kontrast = razmerje največja in najmanjša zaznana svetlost
10^14:1
Receptorji = Čepki zaznavanje barv
Paličice intenziteta svetlobe
Kaj je rumena pega (makula)?Območje
kjer je največja koncentracija čepkov
Koliko odtenkov barve lahko loči oko in pod kakšnimi pogoji = Približno 25
če niso ena zraven drugo
Bayer filter = je barvni filter
ki ima 2-krat zelenih polj
Barvni prostori = RGB (monitor
tv
Vrste skeniranja = Progesivno cela slika na enkrat
Preleteno naprej lihe nato sode
Območje barv = Polno 0:255
ozko 16:235
Dinamično območje kvantizatorja = Razmerje med max in min močjo signala
želimo si čim večjega
Neenakomerni in enakomerni kvantizaorji = majhne signale kodiramo z boljšo ločljivostjo
večje pa s
Zemeljski valj = 0
1 MHz do 2 MHz
Premi valj = Nad 30 MHz
potuje premočrtno zato seže le do vidnega obzorja.
Nebesni valj = 2 MHz do 30 MHz
odbija se med ionosfero in zemljo
Zakaj se nebesni val odbije od ionosfere? Zaradi nabitih delcev v ionosferi
ki povzročijo spremembo
Optična vlakna = Princip totalnega odboja svetlobe
ko žarek doseže rob
Valovna disperzija = Enorodna vlkakna
Različni rodovi žarkov se odbijajo pod različnimi koti⇒različne
Valovne dolžine = 850 nm (Ker so poceni oddajniki
sprejemniki in vlakna
1310 nm
1550 nm (Ker znamo pri tej valovni dolžini narediti optične ojačevalnike signala)
Žične poti = zračni vodi (telegraf)
sukani dvovod
Sukan dvovod = Odvisno od dielektrika
Nizka pasovna širina ali Visoka posovna širina je različen
material. Uporabimo: Zato
da se kompenzirajo magnetne motnje
dvovhodno vezje. Za opis lastnosti kabla uvedemo parametra α in β
ki podajata dušenje in fazno
Našteti primarne parametre žičnih vodov = L’ je serijska induktivnost
C’ je paralelna kapacitivnost
je serijska upornost na dolžinsko enoto
G’ je paralelna prevodnost
Povedati kateri primarni parametri so frekvenčno odvisni in zakaj = Najmočneje se spreminja R’
ta je
vpišemo s primarnimi paramteri
potrebujemo za opis sekundarnih parametrov.
Karaktersitična paramtera = Odvisna od geometrije materialov
je impendanca na vhodu neskončno
Brezizgubna linija = Kratke prenosne linije obravnavnamo kot neizgubne linije
signal se samo zakasni
VSWR = nam pove
kako dobro je breme prilagojeno na linijo.
Šumno število = faktor
ki pove koliko šuma bo ojačevalnik dodal signalu
Linijske kode (LK) = Signalni nivoji ali impulzi
ki prinašajo informacijo po liniji
Dejavniki napak LK = ISI - prekrivanje simbolov zaradi neidealne prenosne poti
prisotnost šuma
Lastnosti LK = transparentnost (enolična predstavitev binarnega zapisa)
samosinhronizacija
