tableConvert.com_vhnqyy Flashcards
Komunikacija
Prenos Informacije Od Izvora Do Ponora.
Informacija
Obvestilo Izvora da se je nekaj zgodilo ponoru.
Sporočilo
V Naprej Določena Oblika Informacije.
Osnovni Model Komunikacije:
Vir > Kanal > Ponor
Irelevanca
Vir Pozna ponor ne
Redudanca
Lažje Razumevanje Sporočila lingvistična polnila
Količina Informacje
Odvisna Od Verjetnosti Če Bo To Sporočilo Oddano
Entropija
Neurejenost Oz. Nedoločenost Sistema
Entropija Vira
Predstavlja Povprečno Informacijo Vseh Sporočil Vira.
Poskus
Praktična Izvedba Množice Pogojev
Izid
Rezultat Poskusa Oz. Ena Izmed Možnih Izidov
Elementarni Dogodek
Posamezni Element Vzorčnega Prostora
Vzorčni Prostor
Množica Vseh Elementarnih Dogodkov Poskusa
Sestavljen Dogodek
Množica Vseh Elementarnih Dogodkov
Verjetnost (klasična Def.)
Vsi Izdi Enako Verjetni
Verjetnost (statistična Def.)
Veliko Št. Poskusov približamo se neskončno ne gre.
Verjetnost (matematična Def.)
Pozitivna Vrednost
Naključna Spremenljivka
Je Rezulat Nekega Poskusa (izida)
Zvezdna In Diskretna Naključna Spremenljivka
Diskretna Končni Ali Števni Prostor (met Kocke)
Gostota Verjetnosti
Verjetnost da bo imela spremenljivka točno določeno vrednost
Verjetnost
Integirramo Gostoto Verjetnosti Med A In B In Dobimo Verjetnost Med Menaja
Kumulativna Verjetnost
Verjetnost da je naključna spremenljivka manjša od neke zgornje meje
Povprečna Vrednost
Dogodek1Verjetnost1 + Dogodek2Verjetnost2 … Enosmerna Komponenta Signala
Srednja Vrednost
Dogodek1^2Verjetnost1 +Dogodek2^2Verjetnost2 … Celotna Moč Signala
Varianca
Spremenljivki Odštejemo Povp. Vrednost === Izmenična Komponenta Signala
Centralno Limitni Teorem In Razložiti Zakaj Je Pomemben
Porazdelitev Naključne Spremenljivke dobimo kot vsoto naključnih spremenljivk je v limiti ko se število spremenljivk približuje neskončno enaka Gaussovi ali normalni porazdelitvi.
Naključni Proces
Izid Poskusa Je Signal ki je funkcija časa
Naključna Spremenljivka
Rezultat Enega Samega Poskusa
Stacionarnost
Pogoji ki vplivajo na na naključje procesa se s časom ne spreminjajo
Ergodičnost
Met Kocke časovna povprečja so enaka vzorčim povprečjem. Statistične lastnosti lahko
Avtokorelacija
Pridemo Do Info. Kako Se Signal S Časom Spreminja Oz. Kako So Vzorci Med Seboj Povezani.
Močnostispekter
Srednja Kvadratična Vrednost Funkcije F(t) (moč) Je Enaka Vsoti Kvadratov Absolutnih Vrednosti Posameznih Harmonskih Komponent Na Celotnem Frekvenčnem Področju
LTI
Linearen Časovno Nesprejemljiv Sistem = Vedno Velja Linearnost = Če Vhodni Signal Povečamo Za Nek Faktor
Enotni Impulz (Diractov Imppulz)
Spekter Je Konstanten
Lahko Določamo In Ne Moramo Pri LTI
Močnostni Spekter In Amplitudno Porazdelitev
Beli Šum
Najbolj Naključen Možen Signal
Frekvenčna Omejitev Naključnega Signala
Moč Se Zmanjša
Normalizirana Razporeditev
Limita Vsote Spremenljivk S Poljubnimi Porazdelitvami
Glavni Cilj Teorije Informacij
Max. Teoretično Hitrost In Kako Ponestaviti Signal Brez Izgube.
Količina Informacije
Kombinacij 2^m
Informacijski Vir
Je Generator Naključnih Simbolov Iz Vzočnega Prostora
Brezpominski Vir
Trenutni Simbol Ni Odvisen Od Prejšnjih Simbolov (poljubni Zvoki)
Spominski Vir
Govor
Entropija
Neurejenost Oz. Nedoločenost Sistema
Entropija Vira
Nedoločenost Vira
Maksimalna Entropija Vira
Ko So Verjetnosti Simbolov Enake.
Kodiranje
Prevajanje Znakov Ene Abecede V Drugo Abecedo
Lastnosti Po Katerih Razvrščamo Kodiranja
Predponska In Nepredponska
Enolično Dekodiranje
Algoritem Sardinasa In Pattersona
Absolutno In Relativno Redundanco Vira In Izračun
Redundanca Vira Predstavlja Razliko Med Maksimalno Možno Entropijo Vira In Dejansko Entropijo Vira.
Našteti Prednosti Enakomernih In Neenakomernih Kod
Prednost: Lahko Je Gospodarnejša
Gospodarna Koda
Približek Teoretičnemu Minimumu Dolžine Kode
Enakomerna Koda
Vsi Podatki Imajo Enako Št. Bitov
Predponska
Da Ni Noben Začetek Katerekoli Kode Enak Eni Izmed Kod
Shannonov Teorem
Izvirni Koda Ne Mora Biti Krajša Od Entropije Vira
LWZ Algoritem
Ni Potrebno Poznati Statistiko Simbolov
Huffmanovo Kodiranje
Koda V Naprej Določena.
Tipi Informacijskih Signalov
Slikovni In Zvočni = Prenos V Realnem Času
Analogni Signal
Majhna Zakasnitev
Digitalni Signal
Zmerna Zakasnite
Zvok
20 Hz = 20 KHz
Govor
50 Hz = 7 KHz
Hitrost Zvoka
340 M/s
Fon
Enota Za Glasnost (20 Fonov 20 DB Pri 1 KHz)
Fonem
Najmanjši Del Govora
Frekvenčno Maskrianje Človeškega Ušesa
Nezmožnost Zaznati Ton
Povedati Kaj Izkoriščamo Za Stiskanje Govora
Pri Prenosu Telefonskega Govora Izkoriščamo Neobčutljivost Sluha Na Šum V Prisotnosti Govora
Povedati Kaj Izkoriščamo Za Stiskanje Zvočnih Signalov
Ki Ne Vsebujejo Samo Govora
CCD
Naboj Prenašamo Do Izhoda
CMOS
Naboj Najprej Pretvorimo V Napetost
Statični Kontrast
Količina Svetlobe
Dinamični Kontrast
Razmerje Največja In Najmanjša Zaznana Svetlost
Receptorji
Čepki Zaznavanje Barv
Kaj Je Rumena Pega (makula)?
Območje
Koliko Odtenkov Barve Lahko Loči Oko In Pod Kakšnimi Pogoji
Približno 25
Bayer Filter
Je Barvni Filter
Barvni Prostori
RGB (monitor
Zakaj Uporabljamo Barvno Podvzorčenje?
Da Zmanjšamo Pasovno Širino Za Prenos Slike Z Zanemarljivo Izgubo Kvalitete
Vrste Skeniranja
Progesivno Cela Slika Na Enkrat
Območje Barv
Polno 0:255
Protipekrivno Sito
Pred Vzorčenjem Omejimo Spekter Signala S LP Filtrom
Rekonstrukcijsko Sito (LP)
Uporabimo Da Se Znebimo Vseh Ostalih Frekvenc Od Fs/2
Digitalna Interpolacija
Poviša Fs In S Tem Poveča Dopustno Prehodno Področje Rekonst. Filtra
Kvantizacija
Zaokroževanje Vrednosti Signala Na Eno Izmed Možnih Diskretnih Vrednosti
Zrnati Šum
Pojavi Pri Procesu Digitalizacije Analognega Signala
Moč Zrnate Napake
Od Velikosti Stopnice A/D Pretvornika
Dinamično Območje Kvantizatorja
Razmerje Med Max In Min Močjo Signala
Idealen Signal
Moč Zrnate In Prekoračitvene Napake Enaki
Neenakomerni In Enakomerni Kvantizaorji
Majhne Signale Kodiramo Z Boljšo Ločljivostjo
Vrste Prenosnih Medijev
Prazen Prostor In Signalni Vodniki
AKOS
Agencija Za Komunikacijska Omrežja In Storitve
Zemeljski Valj
0
Premi Valj
Nad 30 MHz
Nebesni Valj
2 MHz Do 30 MHz
Zakaj Zemeljski Val Zavija Vzdolž Površine Zemlje?
Zaradi Upadanja Gostote Zraka Z Višino In Induciranih Tokov V Zemlji
Zakaj Se Nebesni Val Odbije Od Ionosfere?
Zaradi Nabitih Delcev V Ionosferi
Ionosfera
Uklon EM Valovanja Odvisnost Od Dela Dneva In Intenzivnosti Sončnega Sevanja
Optična Vlakna
Princip Totalnega Odboja Svetlobe
Sevelani Digram
Smerni Sevalni Diagram Ali Krajše Smerni Diagram Je Odziv Antene Na Valovanja Iz Določene Smeri Oziroma Relativna Gostota Moči Valovanja Prenesena Preko Antene V Določeni Smeri.
Rodovna Disperzija
Različni Rodovi Žarkov Se Odbijajo Pod Različnimi Koti⇒različne Zakasnitve
Valovna Disperzija
Enorodna Vlkakna
Valovne Dolžine
850 Nm (Ker So Poceni Oddajniki
Žične Poti
Zračni Vodi (telegraf)
Sukan Dvovod
Odvisno Od Dielektrika
Koaksialni Kabel
Kadar So Zahtevane Višje Pasovne Širine In Višja Cena Ni Ovira
Prenosna Karakteristika Kabla Oz. Koeficient Prenosa
Žične Povezave Obravnavamo Kot LTI Sistem – Dvovhodno Vezje. Za Opis Lastnosti Kabla Uvedemo Parametra Α In Β
Idealna Prenosna Pot
Enako Dušenje Za Vse Frekvence In Linearno Odvisnost Faze Od Frekvence
Našteti Primarne Parametre Žičnih Vodov
L’ Je Serijska Induktivnost
Povedati Kateri Primarni Parametri So Frekvenčno Odvisni In Zakaj
Najmočneje Se Spreminja R’
Sekundardna Parametra
Karakteristična Impendanca In Koeficient Prenosa. Tok In Napetost Lahko Vpišemo S Primarnimi Paramteri
Karaktersitična Paramtera
Odvisna Od Geometrije Materialov
Koeficient Prenosa
Podatek O Dušenju (alfa) In Fazni Zakasnitvi (jod Beta).
Karakteristična Impendanca
Impedanca Na Vhodu Neskončno Dolge Linije
50 In 75 Ohm
Najboljše Razmerje Med Premerom Plašča In Žile Ter Tipično Er
Brezizgubna Linija
Kratke Prenosne Linije Obravnavnamo Kot Neizgubne Linije
Hitrost Prenosa Signalov Po Prenosnih Linijah
Geometrija In Er Mmaterialov Okoli Vodnikov
Linijski Pojavi
Kadar So Dvižni Časi Krajši Od 6*td
VSWR
Nam Pove
Frekvenca Izravnanja
Ker Prenosne Poti Različno Dušijo Različne Dele Spektra
Šumno Število
Faktor
Linijske Kode (LK)
Signalni Nivoji Ali Impulzi
Dejavniki Napak LK
ISI = Prekrivanje Simbolov Zaradi Neidealne Prenosne Poti
Lastnosti LK
Transparentnost (enolična Predstavitev Binarnega Zapisa)
Našteti Možne Načine Za Obvladovanje ISI Pri Prenosu Digitalnih Signalov
;