Žolčne poti + anastomoze Flashcards
žolčne poti
Žolčne poti predstavljajo sistem kanalov, ki odvajajo žolč iz jetrnih celic do dvanajstnika. Deli se na intrahepatične dele, ki se nahajajo v jetrih ter ekstrahepatične dele, ki se nahajajo izven jeter.
intrahepatični del
- intralobularni kanalčki (ductuli intralobulares): nahajajo se znotraj jetrnih režnjičev in potekajo med jetrnimi celicami od centra lobulus proti periferiji
- interlobularni kanalčki (ductuli interlobulares): nastajajo v interlobularnih prostorih s spajanjem intralobularnih kanalčkov po njihovem izhodu iz lobulus. S spajanjem ductuli interlobulares pa nastanejo kanalčki večjega premera, ki zapuščajo jetra preko žlebov na spodnji strani jeter ter nato gradijo ekstrahepatične žolčne vode
ektrahepatični del
- Ductus hepaticus dexter et sinister (desni in levi jetrni kanal)
- Ductus hepaticus communis (skupni jetrni kanal)
- Ductus choledochus (žolčevod)
- Vesica fellea (žolčna vrečka)
- Ductus cysticus (kanal žolčne vrečke)
Ductus hepaticus dexter et sinister
nastaneta s spajanjem interlobularnih kanalčkov v nivoju porta hepatis, nato vstopita v lig. hepatoduodenale, kjer se spajata v ductus hepaticus communis.
Ductus hepaticus communis
skupni jetrni kanal je dolg 3-4 cm in nastane s spajanjem ductus hepaticus dexter et sinister, nato pa se spaja z ductus cysticus ter z njim gradi ductus choledochus
Ductus choledochus - nastanek
žolčevod nastane s spajanjem ductus hepaticus communis in ductus cysticus, dolg je približno 7 cm ter ima premer 5 mm.
Vesica fellea
je dolga 8-10 cm in široka 4-5 cm ter ima volumen približno 50-80 mL. Je mišično-sluzničasta vrečka, ki služi kot rezervoar za žolč. Leži na spodnji strani jeter, v fossa vesicae felleae. Razlikujemo:
- fundus, ki odgovarja sprednjemu delu fissura sagittalis dextra in se projektira v točki, ki leži na preseku desnega rebrnega loka ter zunanjega roba desnega m. rectus abdominis
- corpus
- collum, od katerega
poteka ductus cysticus, ki se spaja z ductus hepaticus communis in z njim gradi ductus choledochus
Ductus cysticus
kanal žolčne vrečke poteka od collum vesicae felleae, dolg je približno 3-4 cm in se spaja z ductus hepaticus communis v ductus choledochus. Žolč pride iz jeter v žolčno vrečko skozi ductus cysticus. V času prebavljanja žolč prehaja v ductus choledochus in nato dalje v duodenum
topografski deli ductus choledocus
Ima 4 topografske dele:
- supraduodenalni
- retroduodenalni
- retropankreatični
- intramuralni
ductus choledocus - potek
- Poteka skozi lig. hepatoduodenale, nato poteka za pars superior duodeni in vstopa v notranjo steno pars descendens duodeni
- V pars superior duodeni se spaja z ductus pancreaticus in z njim gradi ampulla hepatopancreatica, ki se odpira s papilla duodeni major.
- V steni končnih delov ductus choledochus in ductus pancreaticus se nahaja m. sphincter ampullae hepatopancreaticae (Oddijev sfinkter), ki preprečuje evakuacijo žolča in soka trebušne slinavke v duodenum
- Projektira se 5 cm nad in desno od popka na Desjardinovi liniji
hepatobiliarni trikotnik
- spodnji rob jeter
- ductus hepaticus communis
- ductus cysticus
- a. cystica
koledokoportalni trikotnik
- ductus choledochus
- v. portae
- zgornji rob trebušne slinavke
portokavalne anastomoze - pomen
anastomoze med v. portae in v. cavo inferior
pomembne so v primeru oteženega pretoka skozi sistem v. portae, ker preko njih kri iz abdominalnega predela prebavne poti prehaja v v. cava in tako v splošno cirkulacijo, ne da bi šla v jetra. Po naravi niso močne, ampak se lahko v primeru portalne obstrukcije znatno razširijo
portokavalne anastomoze - katere so?
- anastomoze v antero-lateralni (sprednji) trebušni steni
- anastomoze v zadnji trebušni steni
- anastomoze v organih: nahajajo se v predelu cardia ventriculi in rektuma
anastomoze v antero-lateralni (sprednji) trebušni steni
anastomoze v antero-lateralni (sprednji) trebušni steni:
vv. paraumbilicales gredo od popka, skozi lig. teres hepatis in se izlivajo v zaključni del v. portae na spodnji strani jeter. Vv. subcutaneae abdominis tudi izvirajo iz kože in se izlivajo v v. epigastrica inferior et superior, ki pripadata sistemu v. cava inferior et superior. V primeru obstrukcije portalne vene, kri zapušča v. portae skozi vv. paraumbilicales in gre v vv. subcutaneae abdominis. Tvori mrežasto strukturo okoli popka, ki se imenuje “caput medusae”
anastomoze v zadnji trebušni steni:
anastomoze v zadnji trebušni steni:
vv. lumbales, ki so pritoki v. cava inferior se anastomozirajo z venami sekundarno retroperitonealnih organov (duodenum, pancreas, colon ascendens, colon descendens), ki pripadajo sistemu v. portae
anastomoze v organih
o v predelu kardije se anastomozirajo v. gastrica sinistra in vene torakalnega dela požiralnika, ki so pritoki v. azygos in pripadaju sistemu v. cava superior. Nabrekle vene požiralnika tvorijo varices oesophagei, njihovo pokanje povzroči krvavitve v želodcu in bruhanje krvi
o v steni rektuma se anastomozirajo v. rectalis superior, ki je začetna veja v. mesenterica inferior ter v. rectalis media in v. rectalis inferior, ki obe spadata v sistem v. cava inferior. Razširjene anastomoze (pri obstrukciji) tvorijo venske vozle v steni rektuma: nodi haemorrhoidales.
