ZDRUŽITEV NEMČIJE Flashcards
ponovitev (5)
- nacionalna gibanja potekala tudi tam v prvi polovici 19 stol.,
- v revolucionarnem letu 1848 se okrepijo,
- cilj: vsi v eno državo (prej v Nemški zvezi, več držav),
- 1848 bolj konkretni pri boju za združitev, sporno, ne uspe, ker je bilo več idej- Mala Nemčija (brez Avstrije), Velika Nemčija, ureditev- ohlapna ali centralizirana,
- krono nove države naj bi prevzel pruski kralj, vendar ni želel upoštevati suverenosti ljudstva.
prusija želi kaj
želela prevzeti vodilno vlogo, kralj želel Malo nemško državo brez Avstrije,
kaj se zgodi z prusijo
ponoven poskus za vodilno vlogo, vendar ima avstrija prevelik vpliv
1850
ustanovljena Erfurtska zveza (povezane Severnonemške države),
kaj stori avstrija
imela v tem času velik političen vpliv in tako prisilila Nemčijo, da zvezo prekine - Nemška zveza se obnovi kot pred revolucijo,
1848 pogodba s katero preprečijo združevanje nemcev
Olmuška pogodba, to ni trajalo dolgo, saj živi ideja, da bi se združili okrog Prusije, ki bi bila glavna.
zakaj je prusija imela glavno vlogo (3)
- imela prednosti pred Avstrijo:
- gospodarski razvoj višji (premogovništvo, gospodarsko pomembna območja- Posavje, Porurje, porast industrije (kemijske, jeklarske),
- politična ureditev: Prusija- ustavna monarhija, v Avstriji se obnovi absolutizem, novi absolutizem (Back- minister)
prelomnica po kateri se začne proces združevanja (5)
- pruski kralj (Vilijem I.) imenuje za predsednika vlade Otta von Bismarcka,
- on se je lotil vprašanja združitve,
- potem postal tudi predsednik vlade Nemškega cesarstva. (UČB 69 pomemben VIR 2),
- za združitev so potrebovali močno vojsko zato se loti tega,
- Nemčijo so združili z vojnami,
za bismarckovo politiko pomembno (3)
- Reorganizacija, posodabljanje vojske. Da se povečajo sredstva za vojsko bi moral dobiti odobritev s strani parlamenta, tega ni dobil. Delal na lastno pest,
- zakaj se potem nihče ni uprl? Igral na nacionalna čustva ljudi,
- Avstrijo želel najprej oslabiti, nato izločiti iz Nemške zveze.
vojne v procesu združevanja (3)
1864 Nemško-danska vojna
1866 Sedemtedenska vojna
1870-71 Francosko-pruska vojna
nemško danska vojna (5)
- Danska želela priključiti Schleswig,
- Avstrija in Prusija še na isti strani, skupaj proti Danski, dogovor za skupno upravo,
- razdelita si Schleswig Prusiji, Holstein Avstriji,
- Avstrija se začne ločevati in se znajde v položaju proti Prusiji – zato pride do vojn proti Avstriji,
- pomembna propaganda: Prusija dobro pripravljena proti Avstriji. Holstein se nato priključi Prusiji.
sedemtedenska vojna (8)
- bitka predstavlja načrt za reorganizacijo Nemške zveze, v katerem ni več Avstrije – Avstrijci seveda nasprotovali, se upirali,
- pred začetkom si je Prusija zagotovila nevtralnost Francija (na zahodu) in Rusija (na vzhodu), Italija je bila že združena tako se aprila sklene sporazum tudi z njo (Italijani se niso vojskovali, vendar so mnogokrat stopili na zmagovalno stran ob pravem času): Italija imela svoje interese in zaradi sodelovanja na zmagovalni strani so dobili Benečijo,
- sredi julija začela vojna, severna in južna bojišča,
- na jugu so Avstrijci premagovali Italijane, bitka pri Custozzi, pomorska bitka pri Visu,
- na severnih bojiščih Prusija zmagala, pomembna bitka: bitka pri Kraljevem Gradcu,
- mirovna pogodba podpisana 23. 8. v Pragi in pomeni razpust Nemške zveze,
- najprej so se združile severne nemške državice, Prusiji se priključujejo Hannover, Frankfurt, Nassau, Hessen, …
- povežejo se v bodočo Severnonemško zvezo, ustanovil jo je Bismarck, je federativna, liberalna,
francosko pruska vojna (6)
- julija Francija napove vojno Prusijo,
- Napoleon III., premagan, pomagajo mu Avstrija in Italija (še ni imela območja okrog Rima),
- pomembna bitka: bitka pri Sedanu,
- leta 1870 bitka pri Metzu, konec oktobra se francozi končno predajo,
- Prusija proti Parizu (dolga obleganja), od septembra do konca januarja 1871,
- sledila mirovna pogajanja.
obdobje po vojnah (4)
- Po vojnah sledijo mirovna pogajanja
- V Frankfurtu maja1871
Problem je v 2 pokrajinah Loreni in Alziciji, ki jih Francija odstopi Nemčiji
Poraženka zmagovalki plača vojno odškodnino 5 milijard frankov - vojna dokončno združi Nemce, ker imajo skupnega sovražnika Francijo
- Vzporedno z vojno potekajo pogajanja 8, 9.1870 s katerim pridobijo J-nemške države soglasje, da se priključijo, odgovoren Oto von Bismarck
nemško cesarstvo (kdaj, kdo, kje)
uradno razglašeno 18. 1. 1871 v zrcalni dvorani Versaillesa
Vlogo cesarja prevzame Pruski kralj Vilijam I.
kako je nemčija urejena
- Urejena je kot zvezna država (22 držav, 3 svobodna mesta) – federacija
3 svobodna mesta: Hamburg, Blibuck, Bremen
kaj nemčija postane
- Nemčija je postala vodilna sila v sr. Evropi, česar se najbolj boji Francija
problemi s katerimi se sooča nemčija
na gospodarskem področju
vzpostavljanje enotnega pravnega sistema
nacionalna nasprotja
poskus germanizacije in ukinitev krščanstva
verska nasprotja
gospodarsko področje
- Z del bolj industrijski
- J in V bolj agraren
nacionalna nasprotja
- Francoski prebivalci na območju Lorene in Alzacije
- Danci na S
- Poljaki na V
verska nasprotja
- Protestanti na S (Prusija, srednji del)
- Katoliki na J (Bavarska, Badenwurk)
pristojnosti na področju cele države (8)
Najbolj se upira bavarska (pogajanja Bismarcka)
Pomembno funkcijo in vodilno vlogo imata državni kancler in cesar
Železnice v lasti zveze razen Bavarska
Zakonodaja
Pravne zadeve
Zunanja politika
Vojska
Pobiranje carin
Enotna valuta
pristojnosti dežel (4)
avtonomno, za vsako posebaj in omejeno
Vzgoja in izobrazba
Verske razlike
Sodstvo
Pobiranje neposrednih davkov
nekatere dežele še posebej bavarska še dodatne pravice (6)
Svoja pošta
Svoja diplomacija
Železnice, gradnja
Zgolj navidezno samostojno vojsko
Pravica do imenovanja vojaških častnikov
Bavarska je že takrat slovela po pivu, in davek od piva gre v njihovo blagajno
