APENINSKI POLOTOK Flashcards
pred združitvijo več držav
Sardinsko kraljestvo, Lombardija, Benetke, Papeška država, Kraljestvo obeh Sicilij.
piemont-sardinsko kraljestvo
- Piemont-sardinsko kraljestvo ima vodilno vlogo pri združevanju. V razvoju je pred drugimi, od 1850 je država ustavna monarhija, območje je gospodarsko razvito.
benečija in lombardija
- Benečija in Lombardija še vedno pod Avstro-Ogrsko. Da bi se združili pa so se morali znebiti tujcev (Burboni, Avstrijci).
največjo vlogo ima kdo, kaj skuša italija, kako, kje
Camillo di Cavour: 1852 postane predsednik vlade Piemont-Sardinskega kraljestva. Italijani se želijo združiti okoli Piemont-Sardinskega kraljestva. Da bi se združili so iskali podporo v drugih državah (diplomatska pot) najbolj pri Francozih (Napoleon III.), v vojnah sodelujejo le za podporo, niso jih začeli, so se pa vedno postavili na pravo stran. Cavour vodi liberalno gospodarsko politiko (gospodarsko bolj razviti kot ostale države na Apeninskem polotoku, tuj kapital), podprl razvoj pristanišča v Genovi, gradnja železnic, kanalov da se pospeši trgovina.
prednosti piemont-sardinskega kraljestva
močno gospodarstvo, politično stabilna (sodobno, pravno urejena, liberalna načela posegli v privilegiran položaj Cerkve).
vključevali v vojne
vojne (zgolj zaradi podpore drugih držav): Piemont-Sardinsko kraljestvo reforma vojske boljša oborožitev.
krimska vojna
1855 Piemont-sardinsko kraljestvo podprlo Francijo in Veliko Britanijo proti Rusiji (ti želeli Črno morje in Balkan), Italijani pošljejo 15 000 vojakov, udeležili so se ene bitke (vendar na pravi strani), 1856 je bila mirovna konferenca, kjer izgubi Rusija.
potek združevanja (10)
- 1858 Cavour dobil podporo Napoleona III. In preženejo Avstrijo iz Apeninskega polotoka. Imeli vojaško pomoč, če bi Avstrija napadla kraljestvo,
- Francija podprla nastajanje nove države, za pomoč so nekaj pričakovali – kraljestvo Franciji odstopilo Savojo in Nico,
- 1859 državi sklenili zavezniško pogodbo (podpisana v tajnosti, potem prišla v javnost),
- Avstrijsko kraljestvo izroči ultimat, da se morajo razorožiti – tega kraljestvo zavrne in sledi druga vojna,
- aprila 1859 vojna Avstrije proti Francij in Piemontsko-Sardinskem kraljestvu, pomembni bitki: bitka pri Magenti in bitka pri Solferinu, Avstrijci poraženi,
- junija podpisana mirovna pogodba (med Avstrijo in Francijo) in Avstrijci se umaknejo iz Lombardije (v Benečiji še ostali),
- v pogodbi pisalo, da naj bi se v Modeno, Toskano in Parmo vrnili stari vladarji na prestol - za Cavourja bilo sporno, zato je protestno odstopil z mesta predsednika vlade, ker pa je bil priljubljen (tako v Velika Britanija in Francija), so ga prepričali, da je ponovno postal ministrski predsednik – jan 1860,
- Francija dobi Savojo in Nico,
- Napoleon III: privolil priključitev Toskane, Modene in Parme kraljestvu,
- 1860 se kraljestvu pridruži Emilija Romanja,
- vsako združitev so potrdili na plebiscitu – glasovanje o političnih zadevah,
poleg cavourja pomemben se giuseppe giribaldi
Pohod tisočih,
prodirali po Kraljestvu dveh Sicilij, iz juga proti severu,
želeli nadaljevati z osvobajanjem, Bourboni se predajo, uveljavi začasno vlado,
splošna vojaška obveznost
pomembne bitke (4)
- 3 dni obdajali Palermo,
- prodirali skozi Sicilijsko ožino, Kraljestvo dveh Sicilij, prestopijo ožino, prodirajo proti S, zavzeli Kraljestvo dveh Sicilij in Neapelj (1860),
- Garibaldi prodiral iz J, Piemontska vojska iz S in tako zavzeli del Papeške države,
- konec oktobra 1860 Garibaldi Kraljestvo dveh Sicilij izroči kralju Italije.
priključitev (11)
- Ljudstvo jo je potrdilo na plebiscitu,
- februarja 1861 se v Torinu sestani italijanski parlament,
o marca razglasijo Italijansko kraljestvo – uradno razglašena nova država, - Viktor Emanuel II. postal kralj Italije,
- VB in FRA takoj priznali novo državo,
- Benečija in Papeška država (Rim z okolico) ostaneta zunaj kraljestva,
- 1861 umre glavni politik združevanja, Cavour, tako sta njegovo delo nadaljevala Garibaldi in Mazzini,
- 1862 poskus zavzetja Rima s 3000 prostovoljci, na čelu Garibaldi,
- zaradi pritiskov Avstrije in Francije ne uspejo zavzeti Papeške države.
- 1866 izbruhne vojna, na strani Prusije so Italijani. Postavili na zmagovalno stran in tako so dobili Benečijo. Ponovno izvedli plebiscit,
- 1867 ponovni poskus zavzetja Rima z okolico, a so francoske čete varovale papeža, ponoven neuspeh,
- 1870 Prusko-francoska vojna in Francozi so se odpravili domov. Italijani izkoristili razmere – Napoleon je odpoklical čete ki so varovale papeža. Zavzamejo Rim, ki postane nova prestolnica Italije,
Težave nove države
- Neenakomerna razvitost (kulturna in gospodarska) - različna stopnja razvitosti,
- spor med Italijo in Vatikanom – Papeška država je ostala omejena zgolj na Vatikan, papež se je imel za ujetnika. Spor rešen v času fašizma (1929), ko so podpisali konkordat in se tako medsebojno priznali. Zakaj Mussolini sprejel z Vatikanom konkordat? Želel je širšo podporo, tudi katolikov. Tako je njihova vera postala državna, uvajala se je v šolah, … dobil podporo Vatikana, papeža in vernikov.
