RUSIJA V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA Flashcards
1
Q
KRIMSKA VOJNA
A
- Turški imperij je v tem času zelo oslabljen v protiturških aktivno sodeluje Rusija. Rusija sodeluje tudi v vojnah na Balkanu cilj je bil odgnati Turke iz Evrope, interesi velesil.
- Na Balkanu državam (Grčija, Srbija) pomagajo zaradi vere Rusija se počuti kot zaveznica pravoslavne vere, Turki so muslimani.
- Zahodne sile niso navdušene nad širjenjem vpliva Rusije
- Francija se čuti kot zaveznica krščanstva
- Zahodne sile se ne strinjajo s pritiski Rusije
- Januarja 1853 Rusija pripravi predlog oziroma načrt za razdelitev ozemlja in ga posreduje Veliki Britaniji
- Velika Britanija bi dobila Egipt in Kreto; Rusija pa Moldavijo, Vlaško ter Srbsko in Bolgarsko ozemlje
- Velika Britanija načrt zavrne, Rusija brez vojne napovedi napade Vlaško in Moldavijo
2
Q
vzroki za krimsko vojno
A
- Prodor
- Želja Rusije, da osvobodi evropski del Turškega imperija
- Konflikti interesov
- Interesno območje Rusije je Črno morje
3
Q
začetki krimske vojne
A
- Turčija oktobra 1853 napove vojno Rusiji
- Večina spopadov je na Krimskem polotoku (zato Krimska vojna)
- Najprej le diplomatska podpora zahodnih sil Turčiji, nato še vojaško
- Na začetku so Rusi uspešnejši, sredi septembra 1853 na južnem delu Črnega morja uničijo vojaške utrdbe, premagajo turško vojsko
4
Q
FRA in VB
A
- Po vojaških neuspehih Francija in Velika Britanija začneta vojaško pomagati marca leta 1854, predvsem pomorko (mornarica)
- Vzporedno potekajo vojaška pogajanja, zahtevajo umik iz Moldavije in Vlaške
- Prepovejo plovbo ruskim ladjam po Črnem morju
- Uradna vojna napoved in vključitev Francije in Velike Britanije v vojno
- Pridejo na polotok Krim
- Rezultat: poleti 1854 se Rusi umaknejo iz Moldavije in Vlaške
5
Q
avstrija
A
- Avstrija v vojni ne sodeluje, a se dogovorijo, da ko se Rusi odmaknejo iz Moldavije in Vlaške, varujejo čete to območje (za Veliko Britanijo in Francijo)
- Ker Avstrija ostane nevtralna, se konča zavezništvo med Rusijo in Avstrijo, ki je nastalo na Dunajskem kongresu
6
Q
piemont sardinsko kraljestvo
A
- Piemont-Sardinsko kraljestvo se v vojno vključi januarja 1855, rabili podporo pri interesih, da se osamosvojijo
7
Q
sevastopol
A
- Velik vojaški udarec avgusta 1855 so zavezniške sile zavzele pomorsko mesto Sevastopol, kar je za Rusijo velik udar
Rusom ne preostane drugega kot da pristanejo na pogajanja
8
Q
pariška mirovna pogodba
A
- Marca 1856 je pariška mirovna pogodba
Rusija ne sme več postavljati utrdb ob črnem morju
Izgubijo veliko ozemelj: Beserabijo, vplivno območje podonavje, Balkan
Črno morje je nevtralno območje
Morski ožini Bospor in Dardanele sta zaprti za vojaške ladje
Vlaška in Moldavija dobita avtonomijo vendar v sklopu Turkov
9
Q
posledice krimske vojne
A
- Še bolj pospešila, krepila nacionalna gibanja
- Gibanja znotraj Habsburške monarhije
- Zavezništvo med Avstrijo in Rusijo se poruši
10
Q
nadaljevanje (romanov, gospodarstvo)
A
- Politika: družina Romanov vlada (caristični sistem), vladali so avtokratsko, imajo najpomembnejšo vlogo pri odločanju
- Gospodarstvo: zaostalo (tudi na političnem področju), industrijska revolucija najkasneje zadane Rusijo, 2. polovica 19. stoletja politika imperializma (osvajalna polika, interes po čim več ozemlja, npr. s Krimsko vojno želeli Turčijo, vpliv na Balkan in na vzhodu, tako so v vojni z Japonsko, ker je njun skupni interes Kitajska)
11
Q
aleksander II
A
- Liberalne reforme (vsi s tem niso bili zadovoljni, ker je državo želel modernizirat, liberizirat)
- Reforme vojske (splošna vojaška obveznost), financ (posledično zaradi vojske), šolstvo (univerze dosežejo avtonomijo), gospodarstva (želijo dvignit rusko gospodarstvo, gradnja železnic, razvoj industrije, premogovništvo), sodstvo (novost je porota, sojenje postane javno, telesno kaznovanje je omejeno, ni pa popolno odpravljeno)
12
Q
1861 aleksander
A
- 1861: odprava osebne odvisnosti kmetov (uradno leta 1861, vendar dejansko še vedno obstajajo fevdalni odnosi, vse do 20. stoletja)
Odkupnina za zemljo (večina zemlje v lasti kmečkih občin)
13
Q
1864 aleksander
A
- 1864: na lokalni ravni ZEMSTVA (skrb za šolstvo, zdravstvo, ceste), več pristojnosti za odločitve na lokalnem področju, lokalna samouprava
14
Q
1870 aleksander
A
- 1870: mestni svet (v mestih skrbijo za mesta)
- Proti parlamentarni demokraciji (preti tem Aleksander in njegovi nasledniki, želeli so caristični sistem obdržati)
15
Q
radikalna gibanja
A
- Zaradi nezadovoljstva s politiko (ker ni demokracije, kmetje ne dobijo tega kar so pričakovali)
- Terorizem (najbolj znani skupini)
Zemlja in svoboda
Narodna volja - Primer akcije: atentat na carja 1881 (uspe)
