ZAKON O KOLEKTIVNIH POGODBAH, ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH Flashcards
Kolektivni delovni spor je posledica česa?
Kolektivni delovni spor je lahko interesni spor ali spor o pravicah.
INTERESNI SPOR nastane, kadar se stranki ne sporazumeta o posameznih vprašanjih glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe.
SPOR O PRAVICAH nastane, kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali ena od strank uveljavlja njeno kršitev.
Kakšne so kolektivne pogodbe?
Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati na strani delavcev in delodajalci. Kolektivne pogodbe sklepajo v skladu s svojim statutom oziroma drugim ustreznim aktov. Kolektivna pogodba v obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, lahko tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov. V normativnem delu pa vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem POZ, plače in druga povračila v zvezi z delom, varnost, zdravje ter urejajo pogoje za delovanje sindikata. Lahko vsebuje pogoje, ki so za delavca ugodnejše od določb v zakonih razen kadar ZDR določa drugače.
Kako lahko delodajalec ureja pravice v kolektivnih pogodbah?
Delodajalci, ki jih zavezuje kolektivna pogodba se pri sklepanju na ožji ravni lahko dogovorijo o pravicah in delovnih pogojih, ki so za delavca ugodnejši.
Pod pogoji, določenimi s kolektivno pogodbo na širši ravni se s kolektivno pogodbo na ožji ravni lahko določijo tudi pravice in delovni pogoji, ki so za delavca drugačni ali manj ugodni.
Zakaj so posebnosti pri javnih uslužbencih?
Omejitve avtonomije pogodbenih strank so večje kot v zasebnem sektorju (javna sredstva!) Delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, če bi s tem obremenil javna sredstva.
Razlike pri pogodbi o zaposlitvi (javni uslužbenci)
- določanje plače glede na plačne razrede (Zakon o sistemu plač v javnem sektorju)
- določanje plačilnega obdobja, dne, načina je utečeno, ni trebaurejati teh sestavin v POZ
- navedba kolektivnih pogodb/splošnih aktov delodajalca
- možnost enostranskega spreminjanja pogodbe,tudi, če javni uslužbenec ne soglaša (drug naziv, napredovanje, premestitev). Če soglasje - aneks.
- Zaradi delovnih potreb sklep o premestitvi, če:
- so podani poslovni razlogi
- je nesposoben za delovno mesto
- predstojnik oceni, da to učinkovitejše
- trajno se spremeni obseg dela
- napredovanje - ZSPJZ predvideva horizontalno napredovanje v višji plačni razred, pogoj - delovna uspešnost
Pogodba o zaposlitvi za določen čas, javni sektor
Razlogi po ZDR-1 se ne upoštevajo. Napotuje pa ZJU na ZDR-1 v naslednjih primerih:
- veriženje POZ
- transformacija
- pravice in obveznosti javnih uslužbencev za določen čas enake tistim za nedoločen čas, izjeme:
- dela, ki niso v sistematizaciji
- niso imenovani v naziv
- za določena dela lahko do 20% višja plača
- “kabinetni” javni uslužbenci, vezani na osebo funkcionarja - odpravnina v znesku treh osnovnih plač
Odpoved POZ pri javnih uslužbencih
- ZJU ne pozna odpovedi POZ s ponudbo nove ampak sistem premestitve.
- 2 leti po odpovedi POZ prednostna pravica do zaposlitve v primeru odpovedi POZ iz poslovnega razloga
- definicija razloga nesposobnosti - zgolj nedoseganje pričakovanih rezultatov (niso vključeni primeri, če ne izpolnjuje več pogojev in jih v razumnem roku ne pridobi - to je dodaten razlog za redno odpoved)
- odpravnina - mu ne pripada pri odpovedi iz razloga nesposobnosti
- predstojnik lahko odpove POZ javnim uslužbencem, ki so dosegli polno starost in polno pokojninsko dobo
Suspenz POZ javnemu uslužbencu
Javni uslužbenec in predstojnik se lahko sporazumeta o mirovanju. Lahko sklene POZ z drugim delodajalcem, ko se vrne - na isto delovno mesto, brez natečaja.
V ZDR-1 strožje, suspenz samo za določene primere (zaporna kazen, vojaški rok), v 5D se mora vrniti, ne more skleniti pogodbe z drugim delodajalcem.
Pravno varstvo POZ javnega uslužbenca
Lahko vloži pritožbo v 8D od vročitve pisnega sklepa - najprej mora svojo pravico uveljavljati pred komisijo za pritožbe. Mora odločiti v 30D, sodno varstvo v nadaljnjih 30D od vročitve - procesna predpostavka, sicer sodišče tožbo zavrže.
Po ZDR lahko delavec odpoved takoj izpodbija na sodišču,
Odškodninska odgovornost javnega uslužbenca
Enaka pravila kot v OZ za:
- škodo, ki jo povzroči delodajalcu naklepoma ali iz hude malomarnosti na delu/v zvezi z delom
- odgovornost delodajalca za škodo, ki jo tretjemu povzroči delavec - samo naklepoma, regresni zahtevek
Posebnost: Javni uslužbenec NE odgovarja za škodo, ki jo je povzročil zaradi upoštevanja navodil nadrejenega. Odredba mora biti pisna. V tem primeru odškodninsko odgovarja nadrejeni.
Delodajalec odgovarja javnemu uslužbencu za škodo po splošnih pravilih civilnega prava.
Pravice neizbranega kandidata za javnega uslužbenca
Vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku se vroči sklep. Vsak kandidat lahko vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel.
Neizbrani kandidat se lahko pritoži na pristojno komisijo v 8D od vročitve sklepa, ki zadrži imenovanje izbranega kandidata.
Zoper sklep komisije za pritožbe je dovoljen upravni spor. Upravno sodišče lahko neizbranemu prisodi odškodnino ali pa razveljavi postopek izbire.
Disciplinski postopek po ZJU?
Javni uslužbenec je prost odškodninske in disciplinske odgovornosti, če je storil kršitev z izvršitvijo pisne odredbe nadrejenega. Disciplinska odgovornost se ureja s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti.
Za katere javne uslužbence velja ZJU v celoti?
Ta zakon celovito ureja sistem javnih uslužbencev v državnih oragnih in upravha lokalnih skupnosti - celoten ZJU velja za javne uslužbence, ne pa za funkcionarje, ki niso javni uslužbenci.
