ZAKON O DELOVNIH IN SOCIALNIH SODIŠČIH Flashcards
Senatno sojenje po ZDSS
- Sodišče prve stopnje odloča v senatu, razen, če zakon določa, da sodi sodnik posameznik.
- sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR
- ne glede na vrednost spornega predmeta sodnik posameznik odloča:
- v individualnih delovnih sporih glede suspenza pogodbe, poskusnem, nadurnem delu, počitkih, odmorih, dopustih, delu v izjemnih okoliščinah, izrek disciplinske sankcije, začasni premestitvi.
- v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja
- V delovnih in socialnih sporih je senat sodišča prve stopnje sestavljen iz sodnika kot predsednika senata in dveh sodnikov porotnikov od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste delodajalcev oziroma zavodov.
Višje delovno in socialno sodišče odloča v senatu treh sodnikov.
Kaj ureja ZDSS, kakšna so to sodišča, kako se kaže specializiranost, kaj pa, kar ni urejeno s tem zakonom?
Subsidiarna uporaba ZPP
Delovna sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, socialna sodišča pa v socialnih sporih po določbah tega zakona.
DELOVNO - individualni:
- sklenitev, obstoj, trajanje DR
- pravice, obveznosti, odgovornosti iz DR
- pravice in obveznosti napotenih delavcev
- postopek zaposlovanja delodajalec-kandidat
- pravice in obveznosti iz industrijske lastnine, ki nastanejo na podlagi DR
- delo otrok, mlajših od 15let, vajencev, dijakov, študentov
- kadrovska štipendija
- volontersko pripravništvo
- odškodninski spor, če je kot sospornik tožena zavarovalnica
DELOVNO - kolektivni:
- veljavnost kolektivne
- pristojnost za kolektivno pogajanje
- skladnost kolektivnih z zakonom
- zakonitost stavke
- sodelovanje delavcev pri upravljanju
- pristojnost sindikata
- reprezentativnost sindikata
SOCIALNO SODIŠČE:
- na potročju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (pravic, plačevanje prispevkov, priznanje in dokup zavarovalne dobe…)
- na področju zdravstvenega zavarovanja
- na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja
- na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov
- na področju socialnih prejemkov
- o povrnitvi neupravičeno dodeljenih sredstev
- o povrnitvi škode ki jo je državni organ kot nosilec javnih pooblastil
Odškodninski spor - primer delovne nesreče, delavec se poškoduje, kje vloži tožbo? Kaj pa, če ima delodajalec odgovornost zavarovano pri zavarovalnici?
Atrakcija pristojnosti - med individualne delovne spore se uvrščajo odškodninski spori med delavcem in delodajalcem oziroma pravnimi predniki ter odškodninski spori med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten. Za reševanje takšnega individualnega delovnega spora je pristojno delovno sodišče tudi v primeru, če je kot sospornik tožena zavarovalnica.
Obnova postopka po ZDSS
V kolektivnih delovnih sporih ni dovoljena obnova postopka.
Ker ZDSS tega ne določa tudi za individualne delovne in socialne spore, je postopke v teh sporih mogoče obnoviti, in sicer po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naštej nekaj kolektivnih delovnih sporov
- veljavnost kolektivne pogodbe, njeno izvrševanje
- pristojnost za kolektivno pogajanje
- skladnost kolektivnih pogodb z zakonom, splošnih aktov z zakonom in kolektivnimi pogodbami
- zakonitost stavke
- sodelovanje delavcev pri upravljanju
- pristojnost sindikata
- določitev reprezentativnega sindikata
Kakšna sodišča so delovna in socialna sodišča, koliko jih imamo?
Delovna sodišča so pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih, socialna sodišča pa za odločanje v socialnih sporih.
PRVA STOPNJA:
- Delovno sodišče v Celju
- Delovno sodišče v Kopru
- Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (socialno je samo v Ljubljani!)
- Delovno sodišče v Mariboru
Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani
bistvene razlike med postopkoma individualni:kolektivni delovni spor
CILJ:
- IDS: rešiti spor med delavcem in delodajalcem
- KDS: kolektivna pravica, obveznost, pravno razmerje, interes
IDS
- stranke,
- sodišče lahko izvede dokaze tudi po UD,
- varstvo delavca kot šibkejše stranke (sodišče ga poduči …),
- sodišče lahko naloži plačilo stroškov delodajalcu tudi, če delavec ni v celoti uspel.
- Spori o obstoju/prenehanju DR so prednostni, delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid.
- Začasne odredbe lahko po UD, da se prepreči sila/večja škoda
KDS
- udeleženci (predlagatelj postopka, nasprotni udeleženec)
- postopek se začne na predlog
- predlagatelj lahko umakne predlog do konca GO brez privolitve nasprotnega udeleženca
- združenja ipd … se lahko ob obstoju skupinskega interesa udeležijo tudi postopka, ki ga je začel nekdo drug
S kakšnimi akti pridejo tožniki na sodišče v socialnih sporih? Kakšna mora biti odločba? Kakšni so roki?
Z upravnimi akti (odločbami).
Odločba mora biti dokončna (dokončni upravni akt).
Tožba se lahko vloži v roku 30D od vročitve dokončnega upravnega akta.
V primeru molka organa (ne izda v zakonitem roku, tudi ob ponovni zahtevi ne izda v 7D) lahko vloži tožbo kot, da bi bila njena pritožba zavrnjena.
Sodišče presoja, ali je bil postopek pred izdajo dokončne odločbe zakonit in ali je dokončna odločba pravilna in zakonita.
Posebnosti v delovnih in socialnih sporih v primerjavi z ZPP - za vsako področje 3
ZPP:
- omejitev na dokazne predloge strank
- praviloma sodnik posameznik
- izpolnitveni rok 15D
- možen sporazum o krajevni pristojnosti
- rok za odgovor na tožbo in pritožbeni rok: 30D
ZDSS-1:
- preiskovalno načelo (sodišče lahko samo izvede dokaze, če dokazni predlogi strank ne zadostujejo)
- praviloma sodi senat
- izpolnitveni rok 8D
- ni možen sporazum o krajevni pristojnosti
- možno zaslišanje v pisni obliki
- ni plačila sodnih taks
- stroški v korist zavarovanca/delavca
- varstvo šibkejše stranke (poduk, če nepopolna vloga…)
- ni ZVZ, v KDS tudi ni obnove
- v primeru predhodnega vprašanja sodišče prekine postopek le, če ga NE SME reševati samo ali pa je postopek pred pristojnim organom že v teku
- ni mirovanja postopka
- rok za odgovor na tožbo in pritožbeni rok: 30D, v IDS -spori o obstoju in prenehanju DR: 15D
Ali imamo načelo materialne resnice v delovnih sporih? Kako se imenujejo stranke v socialnih sporih? Kako pa v primeru delovnih sporov?
V socialnih sporih je načelo materialne resnice: Sodišče mora popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka.
SOCIALNI SPORI:
- tožeča stranka (zavarovanci, upravičenci - fizične osebe)
- tožena stranka (zavodi - ZZZS,ZPIZ, ZRSZ, RS - Ministrstvo za delo, CSD)
INDIVIDUALNI DELOVNI SPORI:
- Tožeča stranka - oseba, ki v tožbi postavi svoj zahtevek
- tožena stranka - oseba, na katero se zahtevek nanaša
- stranski udeleženec - kdor ima pravni interes, da se pridruži eni od strank
KOLEKTIVNI DELOVNI SPOR:
- predlagatelj postopka (oseba, organ, združenje)
- nasprotni udeleženec (oseba, organ, združenje)
Kaj pa pritožba zoper sodbo v delovnih sporih? Kakšen je rok?
I. STOPNJA: delovno (in socialno) sodišče
II. STOPNJA: Višje delovno in socialno sodišče
III. STOPNJA: Vrhovno sodišče (pritožbe zoper odločbo Višjega, revizije)
Pritožbeni rok: 30D, razen:
Spor o obstoju/prenehanju delovnega razmerja: 15D
Delavcu nastane škoda pri delu, delodajalec ima zavarovano odgovornost. Kje vložiš tožbo?
Če bosta delodajalec in zavarovalnica (sospornik) tožena skupaj, gre za individualni delovni spor (atrakcija pristojnosti), pristojno Delovno sodišče.
Če je tožena samo zavarovalnica, gre za pravdo.
Pristojnost sodišča se odloča glede na okoliščine v času vložitve tožbe, zato je od tožnika odvisno, kdo je tožen v odškodninskem sporu.
Kdo je stranka v sporu o nezakonitosti stavke in zakaj bi bil delodajalec zainteresiran, da začne takšen postopek?
Stranke v KDS:
Predlagatelj postopka
Nasprotni udeleženec
Kdor stavko napove in organizira, je odgovoren za njeno zakonitost. Stavkovni odbor je le operativni organ in ne more sodelovati v sporu o zakonitosti stavke kot udeleženec!
Delodajalec, pri katerem so delavci stavkali toži stavkajoče. Delodajalec lahko v primeru, da sodišče ugotovi, da je bila stavka nezakonita od delavcev zahteva odškodnino.
Kdaj gre za delovni spor? Kaj, če je tožena tudi zavarovalnica?
Delovni spor definirajo stranke in njegova vsebina. Primarno je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu med delavcem in delodajalcem. Z zakonom je določenih tudi nekaj izjem od tega pravila, ki pa jih je treba prav zato, ker gre za izjeme, obravnavati restriktivno, kar pomeni, da teh izjem ni mogoče širiti čez zakonske okvire.
Delovno sodišče odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. (ne pa, če dediči zahtevajo npr. rento po pokojniku)
Delovno sodišče je pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica.
Krajevna pristojnost?
Če je tožnik delavec, je poleg splošno pristojnega sodišča za toženo stranko pristojno tudi sodišče na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo.
Pravice industrijske lastnine, ki nastanejo med D in DD je krajevno izključno pristojno Delovno in socialno sodišče v LJ.
V kolektivnih DS je pristojno splošno pristojno sodišče za delodajalca.
