začetki ustavnosti in parlamentarizma Flashcards
ustava
najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države
parlament
zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov
ustave v absolutizmu
- vladarji in konzervativni krogi so ustave občajno sprejemali v času revolucij in ljudskih vstaj
- pogosto so po normalizaciji razmer oz zadušitvi vstaj ustave preklicali in ponovno zavladali v absolutističnem duhu
vpeljevanje ustav kot temelj državne ureditve se je razširilo v drugi polovici 19 stol
vpeljevanje ustav kot temelja državne ureditve (moderne ustavnosti) in prodor parlamentarizma (političnih sistemov, v katerih parlament sprejema zakone) se je po evropskih državah množično razširilo šele v drugi polovici 19 stol.
-> saj je revolucija 1848 odločilno pripomogla k liberalizaciji držav
-> posredne ali neposredne volitve
posredne vs neposredne volitve
- posredne volitve potekajo, kadar volilno upravičenci izberejo posebne delegate, ki nato izvolijo člane predstavniškega telesa
- neposredne volitve potekajo takrat, ko volilci sami, brez posrednikov, glasujejo za člane predstavniškega telesa
aktivna vs pasivna volilna pravica
- aktivna volilna pravica se nanaša na krog oseb, ki imajo pravico voliti predstavniška telesa
- pasivna volilna pravica se nanaša na krog oseb, ki imajo pravico, da so izvoljene za člane predstavniških teles
prva evropska konstitucionalna (ustavna) država
- anglija
- po revoluciji 1688 se je razvil prvi konstitucionalni sistem
- oblast razdeljena na tri veje
1. zakonodajna
2. izvršilna
3. sodna - bill of rights je temelj evropske ustavnosti in parlamentarizma
-> služila je kot podlaga za deklaracijo o pravicah človeka in državljana ki je jo 1789 sprejela francoska skupščina
kaj so misleci videli v vpeljavi ustave?
orodje za varovanje človekovih pravic pred samovoljo vladarja oz. neupravičenimi posegi države v vsakdanje življenje posameznika
zahteve po družbenim spremembam
- predvsem meščanstvo je stremelo k večji politični veljavi in posledično zahtevalo spremembe
- z industrializacijo se je tudi delavstvo začelo vedno bolj vključevati v boj za pol spremembe
- tudi kmetje
francija v času revolucije 1830
- na oblast je prišel novi kralj
- zaradi moči v parlamentu je vladal s precej omejenimi pooblastili
- razširjena volilna pravica
širitev pridobitev francoske revolucije
nemške zveze
- postopno so se širile na območju nemške zveze, do l 1830 je 15 držav imelo sprejete ustave
- zgledovale so se po francozih, tako da so bili parlamenti razdeljeni na dva doma
- volilna pravica je bila omejena glede na višino plačevanja davkov
- zakoni in davki so bili sprejeti v primeru, če sta jih portdila oba doma parlamenta
delitev parlamenta
- zgornji dom - prevladovali so predstavniki plemstva
- spodnji dom - zastopniki ljudstva
vpliv julijske revolucije (1830)
nemška zveza
- vplivala na vpeljavo kurhessenske ustave v kneževini saški l 1831
- vplivala na sprejem mnogih modernih človekovih pravic in enodomnega parlamenta
avstrija in prusija
- ni prišlo do razvoja ustavnosti in parlamentarizma
- konzervativni vladarji in politiki so kljubovali političnem spremembam
razvoj demokracije
- razmah ustavnosti in parlamentarizma je vplival na razvoj demokracije
- v ospredje je postavlja skrb za človekove pravice
- z uveljavitvijo ustav, ki so državo razdelili na izvršno, zakonodajno in sodno vejo oblasti so tako bili postavljeni temelji za uvajanje demokratične oblike vladavine
- v njej ima oblast oz pravico vladanja ljudstvo