razsvetljenstvo, zda, francoska rev. Flashcards
kaj je razsvetljenstvo
intelektualno (filozofsko-kulturno) gibanje (18. stol.) zavzemalo se je za naravne pravice posameznika in poudarjalo kritično moč razuma
posledice razsvetljenstva
- spremenil se je pogled na svet
- znanstvena dogajanja
- manjši vpliv cerkve
- mitska razlaga -> racionalna razlaga
john locke
- 1632-1704
- angleški empiristični mislec, član kraljeve družbe
- sooblikovalec ideje družbene pogodbe in delitve oblasti, koncept oblasti, ki je dana od ljudstva, ne od boga
- začetek razsvetljenstva
- človekove naravne pravice, delitev oblasti
- bill of rights
bill of rights
locke
- 1791
- svoboda govora
- svoboda tiska
- svoboda združenja
- itd.
vladanje od 16. stol. dalje
vladali so v skladu z načelom božjega prava
neodvisni od drugih političnih institucij
absolutizem
kaj so temeljne človekove naravne pravice
locke
- osebna svoboda (svoboda mišljenja, vere in vesti)
- pravica do nedotakljivosti osebe in lastnine
delitev oblasti
locke
- zakonodajna in izvršilna
- bi preprečila zlorabo oblasti (značilno za absolutizem)
- omogoča ljudem sodelovanje pri vladanju
françois-marie arouet-voltaire
- 1694-1778
- francoski pesnik, pisatelj, filozof, zgodovinar
- zagovarjal je svobodo veroizpovedi
- kritiziral cerkev
- zaprt v bastiliji
- oče moderne zgodovine
denis diderot
- urejanje enciklopedije
- zapisali so, da vladar ne pridobi pravice po naravnem pravu
charles-louis de secondat montesquieu
- 1689-1755
- filozof, enciklopedist
- ideja delitve oblasti na veje, omejitev kraljeve moči
- varuh človekovih pravic
- zagovarjal je, da država mora varovati pol. svobodo
delitev oblasti
montesquieu
- sodna
- izvršilna (vlada)
- zakonodajna (parlament)
enciklopedija
- avtorji so bili filozofi, pesniki, pisatelji, znanstveniki
- spremenila je pogled na posameznika, vladarja in družbo v celoti
jean-jacques rousseau
- 1712-1778
- filozof, enciklopedist
- ideja o suverenosti ljudstva, družbena pogodba
- naravne pravice
naravne pravice
rousseau
- človek ima pravice po naravi, niso dane, ne morejo biti odvzete
- življenje, svoboda, lastnina, misli, govor in družbena pogodba
družbena pogodba
rousseau
država-ljudje sklenemo družbeno pogodbo, ki varuje naravne pravice
immanuel kant
- 1724-1804
- “drzni si uporabiti svoj razum”
- ideolog razsvetljenstva
- koncept racionalnega javnega intelektualca
glavna naloga države
rousseau
- izpolnjevati občo voljo
- edini nosilec oblasti je ljudstvo, ki se z državo poveže z družbeno pogodbo
- interesi posameznika morajo podrediti splošnemu zakonu
- država mora zagotavljati spoštovanje pravic
prva stalna angleška kolonija
virginia, 1607
preseljevanje evropejcev v severno ameriko
zaporedje
španci -> francozi -> nizozemci -> angleži
prva stalna angleška naselbina
jamestown, 1617
druga polovica 17. stol.
večji val ang. preseljencev, zakaj so prišli
- želeli so obdelovati zemljo
- želeli so versko svobodo
- mnogi so zapustili VB, ker jih je preganjala anglikanska cerkev
- 2,5 milijona ang. preseljencev
kolonije
- 13 britanskih kolonij
- imajo se za enakovredne angležem (ali celo več)
- krona jih ima za kolonijo, ki se jo izkorišča
- konflikt
gospodarstvo v ang. kolonijah
- sever: farme, manufakture, trgovina
- jug: plantaže bombaža in tobaka, delovna sila - afriške sužnje
american dream
- boljše življenje
- nikogaršnja/deviška zemlja
- dežela neomejenih možnosti
- “delaj kar hočeš iz sebe
pol. ureditev v kolonijah
- notranja samouprava
- guvernerja je imenovala ang. vlada
- ni bilo dovoljeno imenovati predstavnika v ang. parlament
anglija vs francija
- ang. kolonisti so utrdili svojo pol. in trgovsko prevlado po vojni s francijo
- angležem so prepričevali širjenje
- po zmagi angležev so jim francozi predali vsa ozemlja vzhodno od misisipija in okoli velikih jezer
kako so angleži pokrili vojaške stroške
ameriške koloniste so davčno obremenili
nove davke
zda
- obdavčali so blago (čaj, sladkor, papir)
- visoke carine -> omejevanje trogvine
- pripravljeni so bili plačati v zameno za zastopnika v parlamentu, kralj zahteve ni priznal
- zaostritev
bostonski pokol
- 1770
- britanska vojska je v uličnem boju ubila 5 kolonistov, ki so na vojsko metali kamenje in kepe snega
- dodatno zaostrovanje odnosov z angleži (poslabšani odnosi)
bostonska čajanka
- 1773
- bojkot kolonistov proti davku na čaj
- kolonisti (oblečene v staroselce) so zasedle ang. ladje in s krova pometali 342 zabojev čaja (45 ton)
- kralj je ukazal zapreti bostonsko pristanišče dokler kolonisti ne bi poravnali nastale škode
- kolonisti tega niso storili, kralj je poslal vojne ladje
vojna (boj) za neodvisnost
- predstavniki kolonij so se zbrali na kongresih
- 1775 - začetek vojne
- 1777 - preobrat po porazu ang. na stran kolonistov pristopili francozi (španci, nizozemci)
- kralj je moral priznati neodvisnost, odrekel kolonialnemu vplivu
celinski kongresi
- 1774 - podali pritožbo na ravnanje kralja
- 1775 - prekinili stike z matično državo, zahtevali odcepitev, po prvih spopadih - oblikovana celinska vojska, vodja - george washington
- 1776 - sprejeta deklaracija o neodvisnosti, uporabljajo ime združene države amerika
george washington
- 1732-1799
- lastnik plantaže tobaka v virginiji
- sodeloval v francoski in indijanski vojni
- poveljnik kontinentalne vojske
- prvi ameriški predsednik
- eden od očetov zda
deklaracija o neodvisnosti
- sprejeta 4.7.1776
- temelj za oblikovanje zda
- zasnovala - thomas jefferson, benjamin franklin
- odlomki s pritožbami
- bunijo -> kako bi naj bilo -> razglasitev neodvisnosti
- ideje rousseauja, lockea, montesquieuja
naravne pravice, bill of rights, delitev oblasti
ustanovni očetje
the founding fathers
- john adams
- alexander hamilton
- thomas jefferson
- benjamin franklin
- george washington
benjamin franklin
- 1706-1790
- izumitelj (strelovod, kodenzator), fizik, diplomat, politik
- ustanovni oče zda
- položil temelje za delovanje javnih knjižnic, poslanik v franciji
thomas jefferson
- 1743 - 1826
- politik, filozof
- tretji ameriški predsednik
- glavni avtor deklaracije o neodvisnosti
- ustanovitelj demokratične republikanske stranke
- ustanovni oče zda
ustava
zda
- oblikovala zda kot federativno zvezno republiko
- 7 točk + 27 točk
- bill of rights - urejeno področje človekovih pravic
- veliki delež ni imel teh pravic (ženske, staroselci, sužnji)
- zvezne države - notranja samouprava
- zvezne oblasti - vojska, denar, obarmba, zunanja politika
posledice ameriške revolucije
- nastanek nove države
- zda - zgled moderno urejene države
- VB - izguba del kolonialnega imperija
- dele ameriške ustave so prevzele nekatere evropske države
- francosko sodelovanje -> poslabšano finančno stanje -> francoska revolucija
- krepitev meščanstva in kritike absolutizma (zlasiti francija)
- rast prebivalstva v zda -> podor na divji zahod
ludvik xvi
- 1754-1793
- kralj iz dinastije burbonov (1774-1792)
- v času ameriške revolucije podpiral ameriške koloniste
- ponovno sklical državne stanove
marija antoaneta (antonija)
- 1755-1793
- kraljica francije (1774-1792)
- najmlajša hči marije terezije
stanje francije sredi 18. stol.
- družbeno-politična in gospodarska kriza
- kraljeva družina nepriljubljena, razsipna
- vojaški neuspehi
- zaostalo gospodarstvo, zavirali modernizacijo
- propad domače proizvodnje
- slaba letina - cene močno naraščale
1 in 2 stan vs 3 stan
- vsa politična moč v rokah plemstva in duhovščine, privilegije
- meščanstvo ni imelo pol. moči, sledili razsvetljenskim idejam, opozarjali na politične-socialne nepravice
- ogromne pol. in družb. razlike
absolutizem
- režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva
- značilna prevladujoča oblika vladanja
- o vseh državnih zadevah odločal vladar sam
državni bankrot
- 1789
- razglašen po neuspelih obdavčitev 1 in 2 stanu
- ludvik xvi, da bi pridobil nova finančna sredstva, prvič po 175 letih sklical državne (generalne) stanove
zasedanje državnih stanov
- potekalo v versaillesu v tenesni dvorani
- vsak stan - 1 glas -> 3 stan zahteval glasovanje po glavah, ker bi bil drugače vedno preglasovan, 1 in 2 stan nista strinjala
- kralj je priznal narodno skupščino (predstavniki tretjega stanu), cuz hes a pussy
- spremembe -> navdušenje -> strah pred kraljevo reakcijo -> nemir
napad na bastilijo
- 14.7.1789
- bastilija - državni zapor in arzenal
- simbol absolutizma -> simbol revolucije
- izkazal za pomembni dogodek, saj je ta ljudska vstaja najverjetneje rešila ustavodajno skupščino pred tem, da bi jo kralj razpustil s silo
- po zavzetju so revolucionarji ustanovili narodno gardo - del revolucionarne vojske
arzenal
skladišče vojaškega orožja
nemiri
posledice
- iz pariza na podeželje
- kmetje so nehali plačevati dajatve
- del plemstva se je umaknil iz države
ustavodajna skupščina je preusmerila pozornost na…
kmečko prebivalstvo
- odpravila je fevdalno ureditev in cerkveno desetino
- kmet je postal svoboden
- zemljo je lahko odkupil po tretjini vrednosti
- vsi so mogli plačevati davke
deklaracija o pravicah človeka in državljana
- razglašena 26.8.1789
- 17 členov
- uvod v ustavo
- glavne ideje razsvetljenstva
- “svoboda-bratstvo-enakost”
- kralj ni hotel podpisati, na koncu je moral ukloniti
ukrepi narodne skupščine
1789
- pripravljala ustavo
- odpravljala elemente fevdalizma
- sprejela reforme in ukrepe
- razširitev volilne pravice
- …
jakobinci
- najvplivnejši poslanski klub v ustavodajni skupščini
- prvo so se ukvarjali s politiko, kasneje so postali radikalni, zlasti na področju širjenja volilne pravice
neuspešni pobeg ludvika xvi
- izgubil je večino nadzora nad državo
- skušal pobegniti na avstrijsko nizozemsko (neuspešno), moral se je vrniti v pariz
- odvzeli so mu pristojnosti
ustavna monarhija
- 3.9.1791-sprejeli ustavo
- državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč je omejena z določili ustave
- volilni cenzus (volitve v skupscini)