1848 Flashcards
liberalne in nacionalne ideje po revoluciji v franciji l 1830
- vladarji in vlade so se na širjenje takšnih idej pogosto odzvali z represijami, ki so samo upočasnile ta gibanja
- nov vrhunec = revolucije l 1848, revolucionarno leto
problemi l 1848
- v revolucijah se je nakopičilo več desetletij trajajoče nezadovoljstvo meščanstva, delavstva in kmečkega prebivalstva
- v letih pred 1848 evropo zaradi slabih letin zajeli lakota in kriza manjših obrti
značilnosti revolucije l 1848
- liberalizem na področju gospodarskem, verskem in političnem področju
- nacionalizem
značilnosti revolucij
liberalna gibanja
- stremela so predvsem k uveljavanju človekovih pravic in enakosti vseh
- temeljne zahteve revolucije l 1848
-> zahteva po uvedbi ustav
-> zahteva po parlamentarnem življenju
-> v nekaterih državah tudi dokončne zemljiške odveze
značilnosti revolucij
narodna gibanja
glavni cilj je bil združitev sicer razdrobljenega naroda v enotne nacionalne države
začetek revolucionarnega leta
vstaja v palermu, ki je izbruhnila 12. januarja
epicenter revolucionarnega vrenja
francija
širitev vesti o izbruhu revolucije
- hitro se je razširila
- v mnogih evropskih državah naletela na številne podpornike
- vesti o revoluciji v franciji so okrepile revolucionarno gibanje v palermu
- revolucija se je hkrati širila tudi na območje nemške zveze in avstrijskega cesarstva
izjeme
- anglija - izpeljala številne politične reforme, zaradi tega je bil revolucionarni potencial veliko manjši
- rusija in osmanska država - bili sta zaostali in izjemno avtokratski državi
vstaje in proteste
- študenti, meščani, izobraženci, delavci in kmeti so protestirali
- bili so nezadovolni s svojim družbenim položajem
- tako je želja po večjem političnem vplivu in veljavi na ulice silila meščanstvo, intelektualce in študente, ki so želeli demokratizacijo družbe
- kmeti so se upirali v želji po končni odpravi fevdalizma
dogajanja v večjih mestih
- v večjih mestih in epicentrih revolucije so izbruhnile vstaje
- gradili so barikade in vdirali v javna poslopja
- nasprotniki revolucije so proti vstajnikom pošiljali vojsko, tako da so se mnoga mesta, tudi dunaj, v času revolucije spremenila v bojišča revolucionarnega boja
razmah revolucionarnih vrenj
- sredi leta 1848
- znotraj revolucionarnega gibanja pojavila številna nasprotja predvsem med meščanstvom in delavstvom
- vladarji in njihove vlade začeli z vojaškimi operacijami proti vstajnikom
- do sredine leta 1849 je bila revolucija premagana povsod po evropi- liberalna in nacionalna gibanja ni bilo mogoče zaustaviti
primer kratkoročne posledice revolucije
vpeljava začasnih ustav
daljnosežne posledice revolucije
- razmah ustavnosti in parlamentarizma kot posledice liberalnih zahtev revolucije
- poznejši združitvi nemčije in italije kot elementa nacionalnih zahtev
francija
razlika od drugih držav
- nacionalna država
- predvsem značaj liberalnih teženj
francija
zahteve
- delavstvo je zahtevalo splošno volilno pravico
- izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev
- 24 februarja 1848 je bila razglašena republika in vpostavljena začasna vlada
- začasna vlada je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev
francija
kralj
l 1848 je bil prisiljen v odstop
francija
nova republikanska vlada
- uzakonila svobodo tiska in zborovanja
- ukinila smrtno kazen za politične prekrške
- uvedla splošno in enako volilno pravico
- omejila delovni čas na deset ur znotraj pariza in enajst ur zunaj pariza
francija
volitve
- volitve v francosko skupščino so bile aprila istega leta
- nova vlada ni imela posluha za revolucionarje -> maja in junija v parizu so ponovno potekali nemiri
- obrambnemu ministru jih je uspelo zatreti, s tem se je revolucija v franciji konec junija 1848 končala
francija
vlada po revoluciji
napoleon iii
- francoska vlada je postopno začela odpravljati pol pravice, pridobljene z revolucijo
- na predsedniških volitvah decembra 1848 je zmagal louis napoleon bonaparte
- l 1852 je bila v franciji razglašena nova ustava, ki je napoleonu iii zgotovila desetletni predsediški mandat
- istega leta se je dal razglasiti za francoskega cesarja napoleona iii -> konec obdobje druge republike, ki je v franciji nastopilo z izbruhom revolucije 1848
francija
charles louis napoleon bonaparte/ napoleon iii.
- 1808-1873
- napoleonov nečak
- francoski predsednik
- od l 1852 francoski cesar
- kot francoski predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen republikancem in privržencem revolucije
nemška zveza
vsenemška združitev
- od konca napoleonskih vojn obstajalo veliko revolucionarnih združenj
- priljubljena so bila predvsem med študenti
nemška zveza
meščanski krogi
meščanski krogi so želeli doseči izpeljavo demokratičnih političnih reform in povečati svoj vpliv na gospodarsko politiko držav
nemška zveza
delavstvo
naraščajoče delavstvo je zaradi težkih razmer v industrijskih obratih vedno bolj nezadovoljno s svojim položajem
nemška zveza
revolucionarna vrenja so pripeljala do:
v več državah!!!
- uvedbe liberalnejših ustav
- uzakonitve svobode tiska in zborovanj
- razpis volitev v deželne zbore
nemška zveza
zvezni zbor v frankfurtu
- odpravil cenzuro tiska
- razglasil cesarskega orla za zvezni grb
- za zvezno zastavo črno-rdečo-zlato tribarvnico
- predstavniki nemške opozicije, so se dogovorili za sklic vsenemškega parlamenta, ki naj bi po demokratični poti izvedel združitev nemčije
-> ključno vprašanje: kdo naj bo na čelu združitve?
velikonemški načrt
predvideni obseg združitve
dežele znotraj nemške zveze skupaj z avstrijskim cesarstvom
velikonemški načrt
koncept
združitev pod okriljem dinastije habsburžanov
velikonemški načrt
zagovorniki
predvsem avstrijski dvorni krogi, ki se kljub močni želji po nemški kroni niso želeli odreči svojim nenemškim posestim
malonemški načrt
predvideni obseg združitve
dežele nemške zveze brez avstrijskega cesarstva
malonemški načrt
koncept
združitev pod okriljem pruskega kralja frederika viljema iv
malonemški načrt
zagovorniki
demokratični krogi znotraj nemških držav, ki so se bali, da bodo z združitvijo pod okriljem avstrijskega cesarstva znotraj države živeli tudi nenemški narodi
nemška zveza
najvodvoda janez
- 1782-1859
- mlajši brat cesarja franca i/ii
- zavzemal za izgradnjo južne železnice in razvoj kmetijstva na štajerskem
- v pekrah in limbušu pri mariboru zgradil posestvo meranovo, kjer je želel poskusno uvajati trte iz porenja
nemška zveza
vsenemški parlament v frankfurtu
- sestajal je približno eno leto
- ni uspelo rešiti vseh problemov
- znotraj nemške zveze je prišlo do vzpostavitve centralne oblasti pod vodstvom avstrijskega nadvojvode janeza
- imenovan je bil za vladarskega namestnika (reichsverweser) 29 junija 1848
nemška zveza
po malonemškem načrtu
- nemška krona je bila ponujena pruskemu kralju, ki je ni želel sprejeti, ker je bila zanj “krona, zgrajena iz blata revolucije, ki smrdi po obcestnih jarkih”
- zaradi tega je med revolucijo 1848 propadla zamisel o združitvi nemčije v enotno nacionalno državo kot glavne zahteve nemškega nacionalnega gibanja
nemška zveza
oktroirana (vsiljena) ustava
- mnogi liberalni dosežki so bili hitro ukinjeni
- v prusiji kralj decembra 1848 razpustil deželni zbor in vpeljal vsiljeno ustavo, ki je dajala volilno pravico vsem polnoletnim moškim državljanom
- kralj je to volilno pravico maja 1849 spremenil v sistem treh volilnih razredov, ki je volivce razdelil na podlagi višine davkov
apeninski polotok
glavne gonilne sile
- glavna gonilna sila za revolucionarnimi idejami po zatonu karbonarjev po letu 1831 postala organizacija mlada italija
- združevala je preostanek karbonarjev in mlajšo generacijo revolucionarjev
apeninski polotok
liberalni del revolucije
- zahteval je vpeljavo ustav in parlamentarnega življenja
- med revolucijo sta dobili kraljestvi piemont-sardinija in toskana
apeninski polotok
giuseppe mazzini
- 1805-1872
- italijanski politik
- novinar
- aktivist
- utemeljitelj gibanja mlada italija
- srce združitve italije
- nekdanji pripadnik karbonarjev
apeninski polotok
nemiri v rimu
- papeža pija ix so prisilili v uvedbo ustave
- začasen umik v neapeljsko kraljestvo
- v rimu so nato februarja 1849 razglasili republiko
- šele vojaška pomoč napoleona iii poleti 1849 je znotraj papeške države oblast ponovno združila v rokah papeža
apeninski polotok
milan in benetke
- milan in benetke, ki sta bila sestavni del avstrijskega cesarstva, razglasili republiko in pregnali avstrijske čete
- na čelo protiavstrijskega oz nacionalnega gibanja se je postavil sardinsko-piemontski kralj karl albert, ki je takoj po zmagoviti revoluciji v benetkah in milanu napovedal vojno avstrijskemu cesarstvu
apeninski polotok
narodna gibanja
- dane okoliščine je želelo izkoristiti za oblikovanje enotne italijanske narodne države
- da bi dosegli narodno združitev, so iz številnih italijanskih mest pregnali tujce
- italijane je oviralo predvsem avstrijsko cesarstvo, ki je z vojaškim posredovanjem poskušalo zatreti nacionalne težnje italijanov
apeninski polotok
sveta vojna
- v sveti vojni je sodelovalo veliko prostovoljcev, tudi giuseppe garibaldi in giuseppe mazzini, ključna akterja gibanja za združeno italijo in člana mlade italije
- sardinska vojska je s podporo prostovoljcev iz lombardije in benečije začela vojaške operacije proti avstrijcem, toda doživljala poraz za porazom
apeninski polotok
johann joseph radetzky
- 1766-1885
- avstrijski vojskovodja
- boril se je že proti napoleonu
- po njem se imenuje koračnica johana straussa starejšega
apeninski polotok
bitka pri custozzi
- poveljnik avstrijske armade, ki se je borila proti italjanskim vstajnikom, je bil feldmaršal radetzky
- sredi poletja 1848 so avstrijci slavili pomembno zmago v bitki pri custozzi, ki je piemontsko-sardinskega kralja prisilila v podpis premirja
apeninski polotok
pomlad 1849
- italijanske enote so ponovno sprožile vojno proti avstrijskemu cesarstvu
- so bile spet poražene
- dokončna zmaga avstrijskih enot je pomenila začasni konec italijanskih sanj o združenju v enotno nacionalno državo
avstrijsko cesarstvo
marčna revolucija - metternich
- na območju avstrijskega cesarstva je revolucija je izbruhnila 13 marca 1848
- pod pritiskom je bil ferdinand i prisiljen odsloviti osovraženega kneza metternicha
- 15 marca je obljubil vpeljavo ustave, uvedbo svobode tiska in združevanja in ustanavljanje narodnih gard, enot oboroženega meščanstva, ki naj bi poskrbele za mir
avstrijsko cesarstvo
ustava
- pod pritiskom revolucije je bila 21 marca pripravljena ustava, ki ni zadovoljila revolucionarjev
- zato je aprila na dunaju prišlo do protestov
- v želji po sklenitvi konsenza je bila 22 julija na dunaju sklicana ustavodajna skupščina
avstrijsko cesarstvo
glavni nalogi ustavodajni skupščini
- izvedba dokončne odprave fevdalizma
- vpeljava ustave, ki bi zadovoljila potrebe posameznih narodov avstrijskega cesarstva
- odprava fevdalizma proti plačilu odškodnine, ki jo je uzakonil cesarski zakon 7 decembra 1848, je ključna pridobitev revolucije na območju avstrijskega cesarstva
avstrijsko cesarstvo
uporni madžari
- madžari so videli možnost za uresničitev svojih nacionalnih zahtev
- vlada je v začetku oktobra iz dunaja hotela poslati vojsko proti madžarski
- to je v glavnem mestu privedlo do upora meščanstva in študentov
- konec oktobra sta nato proti dunajskim revolucionarjem posredovala knez windischgreatz in ban jelačić in upor v glavnem mestu s tem dokončno strla
avstrijsko cesarstvo
sestop ferdinanda s prestola
- revolucija je prisilila ferdinanda i., da je sestopil s prestola v korist svojega nečaka franca jožefa
- franc jožef je bil 2. decembra 1848 v olomucu razglašen za avstrijskega cesarja
avstrijsko cesarstvo
lajod kossuth
- 1802-1894
- madžarski politik
- ena vodilnih figur madžarske vstaje l 1848/49
avstrijsko cesarstvo
františek palacký
- 1798-1876
- češki politik in zgodovinar
- pomembna osebnost revolucije l 1848
- glavni organizator slovsanskega kongresa v pragi
avstrijsko cesarstvo
čehi
- čehe je vodil františek palacký, ki je zavrnil volitve v frankfurtski parlament in izjavil, da če avstrije ne bi bilo, bi jo bilo treba v korist njenih slovanov ustsanoviti
- s to izjavo je vzpostavil temelje avstroslavizma
avstrijsko cesarstvo
madžari pod vodstvom lajosa kossutha in boj za neodvisnost
- zahtevali so večjo stopnjo avtonomije
- iz večletnega ogrskega kraljestva so želeli narediti nacionalno madžarsko državo
- temu so se uprli hrvatje, vojvodinski srbi, slovaki in romuni
- posebno odmeven je bil odpor hrvatov, ki jih je vodil ljudevit gaj
- v vojaškem pogledu se je madžarskim načrtom uprl oficir josip jelačić, ki ga je ferdinand i imenoval za hrvaškega bana
- njegove enote so septembra 1848 začele prodirati v notranjost madžarske
- madžarska je aprila 1849 razglasila celo svojo neodvisnost
avstrijsko cesarstvo
vsiljena ustava in razpustitev parlamenta -> posledice
- 4 marca 1849 je franc jožef razglasil v tajnosti pripravljeno vsiljeno ustavo
- parlament je bil razpuščen
- s pomočjo konzervativne vlade kneza schwarzenberga, vojaškega vodenja feldmaršala radetzkega in ob vojaški pomoči rusije do avgusta 1849 dokončno strl vsa revolucionarna središča
- s tem je krvavi konec doživelo tudi madžarsko narodno gibanje
avstrijsko cesarstvo
ukinitev demokratičnih dosežkov revolucije
pod pritiski cesarja in njegovih konzervativnih svetovalcev so v državi postopno ukinili nekatere demokratične dosežke
-> ostanke narodnih gard
-> prisego uradnikov na ustavo
-> odgovornost ministrov parlamentu
-> ministri so bili ponovno podrejeni neposredno cesarju
avstrijsko cesarstvo
končne dosežke revolucije ter posledice
reforme
- odprava fevdalizma
- meščanstvo je pokazalo, da si želi v prohodnje državo preoblikovati v parlamentarno monarhijo
- z revolucijo so nase opozorili tudi različne monarhije, katerih zahteve po večji enakopravnosti ni bilo več mogoče podcenjevati
- nacionalna trenja in vprašanja enakopravnosti posameznih narodov so ostala stalnica znotraj habsburške monarhije vse do njenega razpada
