1848 Flashcards
liberalne in nacionalne ideje po revoluciji v franciji l 1830
- vladarji in vlade so se na širjenje takšnih idej pogosto odzvali z represijami, ki so samo upočasnile ta gibanja
- nov vrhunec = revolucije l 1848, revolucionarno leto
problemi l 1848
- v revolucijah se je nakopičilo več desetletij trajajoče nezadovoljstvo meščanstva, delavstva in kmečkega prebivalstva
- v letih pred 1848 evropo zaradi slabih letin zajeli lakota in kriza manjših obrti
značilnosti revolucije l 1848
- liberalizem na področju gospodarskem, verskem in političnem področju
- nacionalizem
značilnosti revolucij
liberalna gibanja
- stremela so predvsem k uveljavanju človekovih pravic in enakosti vseh
- temeljne zahteve revolucije l 1848
-> zahteva po uvedbi ustav
-> zahteva po parlamentarnem življenju
-> v nekaterih državah tudi dokončne zemljiške odveze
značilnosti revolucij
narodna gibanja
glavni cilj je bil združitev sicer razdrobljenega naroda v enotne nacionalne države
začetek revolucionarnega leta
vstaja v palermu, ki je izbruhnila 12. januarja
epicenter revolucionarnega vrenja
francija
širitev vesti o izbruhu revolucije
- hitro se je razširila
- v mnogih evropskih državah naletela na številne podpornike
- vesti o revoluciji v franciji so okrepile revolucionarno gibanje v palermu
- revolucija se je hkrati širila tudi na območje nemške zveze in avstrijskega cesarstva
izjeme
- anglija - izpeljala številne politične reforme, zaradi tega je bil revolucionarni potencial veliko manjši
- rusija in osmanska država - bili sta zaostali in izjemno avtokratski državi
vstaje in proteste
- študenti, meščani, izobraženci, delavci in kmeti so protestirali
- bili so nezadovolni s svojim družbenim položajem
- tako je želja po večjem političnem vplivu in veljavi na ulice silila meščanstvo, intelektualce in študente, ki so želeli demokratizacijo družbe
- kmeti so se upirali v želji po končni odpravi fevdalizma
dogajanja v večjih mestih
- v večjih mestih in epicentrih revolucije so izbruhnile vstaje
- gradili so barikade in vdirali v javna poslopja
- nasprotniki revolucije so proti vstajnikom pošiljali vojsko, tako da so se mnoga mesta, tudi dunaj, v času revolucije spremenila v bojišča revolucionarnega boja
razmah revolucionarnih vrenj
- sredi leta 1848
- znotraj revolucionarnega gibanja pojavila številna nasprotja predvsem med meščanstvom in delavstvom
- vladarji in njihove vlade začeli z vojaškimi operacijami proti vstajnikom
- do sredine leta 1849 je bila revolucija premagana povsod po evropi- liberalna in nacionalna gibanja ni bilo mogoče zaustaviti
primer kratkoročne posledice revolucije
vpeljava začasnih ustav
daljnosežne posledice revolucije
- razmah ustavnosti in parlamentarizma kot posledice liberalnih zahtev revolucije
- poznejši združitvi nemčije in italije kot elementa nacionalnih zahtev
francija
razlika od drugih držav
- nacionalna država
- predvsem značaj liberalnih teženj
francija
zahteve
- delavstvo je zahtevalo splošno volilno pravico
- izboljšanje položaja nižjih družbenih slojev
- 24 februarja 1848 je bila razglašena republika in vpostavljena začasna vlada
- začasna vlada je poskušala vsaj delno zadovoljiti zahteve revolucionarjev
francija
kralj
l 1848 je bil prisiljen v odstop
francija
nova republikanska vlada
- uzakonila svobodo tiska in zborovanja
- ukinila smrtno kazen za politične prekrške
- uvedla splošno in enako volilno pravico
- omejila delovni čas na deset ur znotraj pariza in enajst ur zunaj pariza
francija
volitve
- volitve v francosko skupščino so bile aprila istega leta
- nova vlada ni imela posluha za revolucionarje -> maja in junija v parizu so ponovno potekali nemiri
- obrambnemu ministru jih je uspelo zatreti, s tem se je revolucija v franciji konec junija 1848 končala
francija
vlada po revoluciji
napoleon iii
- francoska vlada je postopno začela odpravljati pol pravice, pridobljene z revolucijo
- na predsedniških volitvah decembra 1848 je zmagal louis napoleon bonaparte
- l 1852 je bila v franciji razglašena nova ustava, ki je napoleonu iii zgotovila desetletni predsediški mandat
- istega leta se je dal razglasiti za francoskega cesarja napoleona iii -> konec obdobje druge republike, ki je v franciji nastopilo z izbruhom revolucije 1848
francija
charles louis napoleon bonaparte/ napoleon iii.
- 1808-1873
- napoleonov nečak
- francoski predsednik
- od l 1852 francoski cesar
- kot francoski predsednik je jasno pokazal, da ni naklonjen republikancem in privržencem revolucije
nemška zveza
vsenemška združitev
- od konca napoleonskih vojn obstajalo veliko revolucionarnih združenj
- priljubljena so bila predvsem med študenti
nemška zveza
meščanski krogi
meščanski krogi so želeli doseči izpeljavo demokratičnih političnih reform in povečati svoj vpliv na gospodarsko politiko držav