Vid

Question 1

Lomni količnik?

Answer 1

Razmerje med hitrostjo svetlobe v vakuumu in hitrostjo svetlobe v snovi

Question 2

(sferična) konveksna/konkavna leča?
Cilindrična leča?

Answer 2

Konveksna=zbiralna, konvergenca
Konkavna=razpršilna, divergenca

Cilindrična: do lomljenja ne pride na vrhu in dnu leče; svetlobne žarke zbere v linijo

Question 3

Goriščna razdalja?

Answer 3

Razdalja za konveksno lečo, kjer vzporedni žarki konvergirajo v gorišču. Odvisna od tipa svetlobnega vira in od leče.
1/f = 1/a + 1/b

Question 4

Lomnost?

Answer 4

Je moč leče, da lomi svetlobo. Enota: dioptrija
lomnost je 1/f
Pri konkavni leči je negativna; lomnosti se seštevajo/odštevajo

Question 5

Kakšna slika nastane v očesu?

Answer 5

Prezrcaljena, obrnjena na glavo

Question 6

Optična/lomna moč (reduciranega) očesa?

Answer 6

59D (cca 60)
> 2/3 = roženica (cca 40)
> 1/3 = leča (cca 20)

Question 7

Akomodacija?

Answer 7

Lastnost leče, ki ji omogoča, da spreminja svojo optično moč. = proces prilagajanja očesa na gledanje na blizu
(pri otrocih za 14dioptrij, pri starostnikih ne več)

Gledanje na blizu:
stimulacija parasimpatika (III) > kontrakcija m.ciliaris > relaksacija nitk > leča se zaobli > poveča se optična moč (izostri bližnje predmete)
mehanizmi:
1) krčenje ciliarnika
2) oženje zenice
3) konvergenca vidnih oči

Gledanje na daleč:
stimulacija parasimpatika se zmanjša > zmanjša se optična moč

Question 8

Presbiopija?

Answer 8

Stanje, ko se leča ne more več akomodirati (izostri samo predmete na točno določeni razdalji) > elastičnost leče se s starostjo zmanjšuje, zmanjšuje se akomodacijska moč leče

Korigiramo s konveksnimi lečami ali pa bifokalnimi očali

Question 9

Emetropija?

Answer 9

Stanje, ko je lomnost očesa normalna.

Question 10

Hiperopija?

Answer 10

Daljnovidnost.
- lomnost (&optična moč) očesa premajhna / prekratko zrklo
- gorišče ZA mrežnico
- pri gledanju na daleč s krčenjem ciliarnika povečamo lomnost > slika na mrežnici
- akomodacija se začne prej, zato je prej zmanjka > bližišče je dlje
- konveksne leče: žarki konvergirajo na mrežnico
- bližišče in daljišče sta dlje

Question 11

Miopija?

Answer 11

Kratkovidnost.
- lomnost (&optična moč) očesa prevelika / zrklo predolgo
- gorišče PRED mrežnico
- akomodacija se začne kasneje, kasneje je zmanjka
- konkavne leče: žarki divergirajo na mrežnico
- bližišče in daljišče sta bližje

Question 12

Astigmatizem?

Answer 12

Slika se v eni ravnini preslika dlje/bližje kot slika v drugih ravninah > meglena slika.
Ponavadi zaradi prevelike kurvature roženice v določeni ravnini.

• cilindrične leče

Question 13

Ostrina vida?
Minimum separabile?

Answer 13

je sposobnost očesa, da loči dve točki na sliki.
Normalna je 25 kotnih sekund??
(na razdalji 10m ločimo točki, ki sta oddaljeni 1.5-2mm.

Določa se s Snellenovimi tabelami.
v = d/D
v=1 (normalen vid)
v>1 (daljnovidni)
v<1 (kratkovidni)

Minimum separabile je najmanjša razdalja med dvema točkama, pri kateri ju še vidimo ločeno.

Question 14

Globinski vid?

Answer 14

• preko velikosti znanih objektov na mrežnici
• fenomen premikajoče se paralakse (pri premikanju glave se predmeti bližje glave premikajo po mrežnici hitreje)
• stereopsija (omogoča jo binokularno gledanje> različni sliki na obeh mrežnicah bližnjih predmetov, isti sliki oddaljenih predmetov)

Question 15

Katarakta?

Answer 15

= siva mrena
Je neprozornost leče, ki nastane zaradi denaturacije (>koagulacije) proteinov leče.

Question 16

Vloga prekatne vodice, nastajanje in drenaža

Answer 16

Vzdržuje intraokularni tlak med 10 in 20 mmHg ter ohranja okroglo obliko očesa.
Izločajo jo nepigmentirane epitelijske celice ciliarnika > v posteriorni prekat > čez zenico v sprednji prekat > iz očesa čez trabekularno mrežje > Schlemmov kanal

Question 17

Glavkom

Answer 17

Zelena mrena.
Je povečanje intraokularnega tlaka. Pojavi se zaradi sprememb v nastajanju in drenaži prekatne vodice ali pa zaradi abnormalnega delovanja trabekularnega mrežja. Lahko prekine prekrvavitev očesnega živca > slepota.
Za zdravljenje se stimulira PARASYMP, da vodka lažje odteka.

Question 18

Bližišče?

Answer 18

Je razdalja očesu najbližje točke, v kateri predmet še vidimo ostro ob maksimalni akomodaciji (cca 10+ cm, pri otrocih najmanjše)

Question 19

Daljišče?

Answer 19

Je tista točka vzdolž optične osi očesa, v katero moramo postaviti predmet, da ob mirujočem akomodacijskem mehanizmu njegova slika pade na retino (vidimo predmet jasno brez akomodacije). (cca 6m)

Question 20

Plasti mrežnice

Answer 20

• pigmentna
• paličnic in čepkov
• zunanji jedrni sloj
• zunanji mrežasti sloj
• notranji jedrni sloj
• notranji mrežasti sloj
• ganglijski sloj
• sloj živčnih vlaken
• notranji mejni sloj

Question 21

Fovea centralis

Answer 21

• razmaknjeni sloji, največja ostrina vida
• le čepki; daljši in tanjši
• je gorišče sistema leč
• najtanjši del mrežnice
• največja gostota fotoreceptorjev
• receptorji imajo najmanjša receptivna polja
• 1 rec > 1 ggl celica

Question 22

Pigmentni sloj

Answer 22

melanin.
- absorbira svetlobo > preprečike odboj, čista slika
- shranjuje vit A (retinol)

Question 23

Cikel rodopsina

Answer 23

(rodopsin = skotopsin + retinal)

• svetloba na rodopsin
• razgradnja rodopsina (11-cis-retinal v all-trans-retinal)
• batorodopsin, metarodopsin I, metarodopsin II
• skotopsin in all-trans-retinal

Hkrati neprestano izgrajevanje (z IZOMERAZO): all-trans-retinal > 11-cis-retinal > združi s skotopsinom v rodopsin

Dinamično ravnovesje retinala z retinolom > omogoča adaptacijo na svetloo

Question 24

Hiperpolarizacija paličnic

Answer 24

• notranji segment: črpa Na ven, K not
• zunanji segment v temi: odprti cGMP odvisni Na kanalčki > Na not (-40mv)
• zunanji segment v svetlobi: metarodopsin stimulira transducin, ki aktivira cGMP fosfodiesterazo > razpad cGMP > zaprti Na kanalčki (notranji segment še vedno črpa Na ven, K not + K ven) > MP pada > hiperpolarizacija (-70/80 mV)

Question 25

Prekinitev reakcij, ki so posledica svetlobe

Answer 25

??????

Question 26

Fotokemija čepkov

Answer 26

Retinalni del pigmenta isti kot pri paličnicah, beljakovinski FOTOPSIN (namesto skotopsina).
- čepki kratkih valovnih dolžin (modri, vrh 445nm)
- čepki srednjih valovnih dolžin (zeleni, vrh 535nm)
- čepki dolgih valovnih dolžin (rdeči, vrh 570nm)

Question 27

Skotopični/fotopični vid?

Answer 27

Skotopični: pri slabi svetlobi, paličnice
Fototopični: pri dobri svetlobi, čepki

Question 28

Purkinjejev efekt?

Answer 28

Pri slabših osvetlitvah se naš vid premakne proti nižjim v.d. > začnejo prevladovati paličnice, med čepki pa MODRI čepki > vse vidimo modrikasto

Question 29

Defekti v čepkih-v celoti manjka en tip čepkov

Answer 29

barvna slepota
- rdeče-zelena: ne zaznava zelene, rumene, oranžne, rdeče. PROTANOP=nima rdečih (skrajšan vidni spekter); DEUTERANOP=nima zelenih (normalen vidni spekter).
Prenaša na x-vezano recesivno.
- modra (tritanopija): s KS 7

Določamo z Ishiharinim testom

Question 30

Defekti v čepkih-čepkov manj

Answer 30

DEUTERANOMALIJA=manjka zelenih
PROTANOMALIJA=manjka rdečih
TRITANOMALIJA=manjka modrih

Question 31

Nevronske celice v mrežnici

Answer 31

• PALIČNICE&ČEPKI: impulze preko zunanjega mrežastega sloja; sinapse z bipolarkami in horizontalkami
• HORIZONTALKE: impulze horizontalno po zunanjem mrežastem sloju na bipolarke
• BIPOLARKE: vertikalno iz zunanjega mrežastega v notranji mrežasti sloj; sinapse z amakrinkami in ganglijskimi celicami
• AMAKRINKE: direktno z bipolark na ganglijske celice ali horizontalno v notr.mrež. sloju z bipolark na ganglijske c. oz druge amakrinke
• GANGLIJSKE CELICE: z mrežnice po optičnem živcu v možgane

+INTERPLEKSIFORMNE C.: inhibitorni signali retrogradno iz notranjega v zunanji mrežasti sloj (nadzor lateralnega prenosa po horizontalkah; nadzor kontrasta slike)

Question 32

hitri prenos

Answer 32

čepki-bipolarke-ganglijske celice (zraven še horizontalke-inhibitorni signali in amakrinke-lateralni prenos)

Question 33

počasni prenos

Answer 33

paličnica-bipolarka-amakrinka-ganglijska celica
(za lateralni prenos amakrinke in horizontalke)

Question 34

Kater nevrotransmiter je v sinapsi čepki/paličnice - bipolarke?

Answer 34

glutamat
(svetloba>hiperpolarizacija > manjše sproščanje glutamata)

Question 35

Lateralna inhibicija

Answer 35

Omogočajo jo horizontalke (+amakrinke), ki pošiljajo inhibitorne signale (ko se zniža sproščanje glutamata) > da se vzburi le območje mrežnice, na katerega zares pride svetloba > kontrast

Question 36

Bipolarke

Answer 36

• DEPOLARIZACIJSKE: ekscitacija, ko se zniža sproščanje glutamata (metabotropni rec)
• HIPERPOLARIZACIJSKE: inhibicija, ko se zniža sproščanje glutamata (ionotropni rec)

Question 37

Konvergenca (fotoreceptorji)

Answer 37

Na eno ganglijsko celico se preklopi več fotoreceptorjev.
Najmanjša je v centralni fovei! > najboljša ostrina vida tam

Question 38

Tipi ganglijskih celic

Answer 38

• W: nizke hitrosti; impulzi iz paličnic preko bipolark in amakrink; obširna receptivna polja; na periferiji; zaznavanje premikov v vidnem polju&grob vid v temi
• X: majhna receptiva polja; fini detajli slik; informacija tudi iz čepnic- barvni vid
• Y: velika hitrost; velika receptivna polja; hitre spremembe osvetlitve (omogočajo da se oko premakne proti spremembi)

Question 39

Ganglijske celie pri primatih

Answer 39

P (=X): manjše; manjša receptivna polja; nižje hitrosti; bolj obstojen in dolgotrajen odziv; občutljive na barvo; neobčutljive na nizkokontrastne dražljaje
M (=Y)

+ggl celice z MELANOPSINOM (>suprakiazmatično jedro talamusa>cirkadiani ritem)

Question 40

on/off response

Answer 40

on tip: draženje središča poveča aktivnost celice, draženje obrobja jo inhibira

off tip: draženje središča zmanjša aktivnost celice, draženje obrobja jo aktivira

(posledica lateralne inhibicije)

Question 41

Začetek diferenciacije barv - že na mrežnici!

Answer 41

gangljiske celice so lahko vzdražene s signalom iz čepnic za vse barve ALI iz čepnic za eno barvo
+ inhibirane za drugo barvo

Depolarizacija ggl c iz čepnic za eno barvo po direktni poti + hiperpolarizacija iz čepnic za nasprotno barvo preko hiperpolarizacije bipolarnih celic

Question 42

Vidna pot (centralna nevrofiziologija)

Answer 42

• optični živec
• optična kjazma
• optični traktus
• lateralna genikulatna jedra (+ suprakjazmatno jedro hipotalamusa, pretektalna jedra mezencefalona, superiorni kolikel)
• genikulokalkarina vlakna kot optična radiacija
• primarni vidni korteks
• sekundarni (asociacijski) vidni korteks

Question 43

Perimetrija?

Answer 43

Metoda za določanje slepote v specifičnih predelih retine.
(vedno vsaj 1 slepa točka: okoli 15stopinj lateralno od centra vidnega polja - ker je slepa pega nazalno)

Question 44

Iz kje pride največ impulzov za premike oči?

Answer 44

Iz okcipitalnega režnja po okcipitotektalnem in okcipitokolikularnem traktu v MD. Iz tam iz pretektalne aree in zgornjega kolikla vlakna po okulomotornem živcu do mišic.

Question 45

Fiksacija objektov?

Answer 45

Hotena: da najdemo objekt; pod nadzorom kortikalnih področij bilateralno v premotornem področju frontalnega režnja

Nehotena: da objektu sledimo; centri v sekundarnih vidnih predelih okcipitalnega režnja; pomembna vloga zgornjega folikla

Mehanizmi: vestibulookularni refleks; mehanizmi za vzdrževanje slike v fovei; fiksacija premikajočih se predmetov

Question 46

Vestibulookularni refleks?

Answer 46

Je najosnovnejši mehanizem fiksacije.
Vloga: kompenzacija premikov slike na mrežnici zaradi premikov glave. Pri premikanju glave pride do počasnih gibov oči v smer kompenzacije premika slike, ko pa oči pridejo v skrajno lego, sledijo hitri sakadični gibi v nasprotno smer (generator sakad v jedrih MD)

Question 47

Nistagmus?

Answer 47

Celoten vzorec premikanja oči.
Vestibularni nistagmus (v primeru vestibulookularnega refleksa)-hitrejši.
Optokinetični nistamus (fiksacija slike preko senzorične povratne zveze)-počasnejši.

Question 48

Avtonomna inervacija oči

Answer 48

PARASYMP: akcesorno jedro okulomotoriusa > preko CNIII v ciliarni ganglij > kratki ciliarni živci v zrklo

SYMP: ciliospinalni center hrbtenjače > ganglion cervicale superior > pridruži arterijam

Naloga: akomodacija leče, regulacija premera zenice

Question 49

Mioza?

Answer 49

Zožitev zenice (parasymp)

Question 50

Midriaza?

Answer 50

Razširitev zenice (symp)

Question 51

Zenični refleks?

Answer 51

luč v oko > nekaj impulzov v pretekalna jedra > akcesorno jedro CN III (Edinger-Westphalovo) > kontrakcija sfinktra > zožitev zenice

Question 52

Lezije
a) vidni živec
b) optična kiazma
c) optični trakt
d) optična radiacija

Answer 52

a) izpad celonega vidnega polja na ipsilateralni strani
b) izpad vidnega polja, ki se preslika v nazalne polovice mrežnice
c) izpad kontralateralnih polovic vidnega polja
d) izpad kontralateralnih polovic vidnega polja, ohrani se del, ki se je preslikal v makulo