Somatosenzorični sistemi

Question 1

Tipi senzoričnih receptorjev

Answer 1

• mehanoreceptorji: mehanska kompresija/razteg
• termoreceptorji: spremembe temperature
• nocioreceptorji: fizikalne in kemijske poškodbe tkiv
• elektromagnetni receptorji: svetloba v mrežnici
• kemoreceptorji: okus, vonj, osmolalnost, koncentracija co2 in druge kemične spremembe

+ delitev na ekstero in interoreceptorje (med intero še proprioreceptorji)

Question 2

kaj je diferencialna občutljivost?

Answer 2

Da je en tip receptorja visoko občutljiv na tip stimulusa, za katerega je specializiran, in skoraj neobčutljiv za ostale.

Question 3

Kaj je transdukcija?

Answer 3

Pretvorba dražljaja v receptorski potencial (=sprememba membranskega potenciala).
Mehanizmi:
- mehanska deformacija receptorja (razeg) > odprtje ionskih kan.
- vezava snovi na rec > odprtje ionskih kan.
- sprememba temperature > sprememba prevodnosti za ione
- elektromagnetno valovanje > zaprtje ionskih kan.

Question 4

Kaj je receptorski potencial&lastnosti?

Answer 4

Je lokalizirana sprememba membranskega potenciala.
- amplituda je odvisna od velikosti dražljaja (max 100mV)
- elektrotonično prevajanje
- amplituda pada eksponentno z razdaljo in časom
- adaptacija (rec. fazičen/toničen)

Question 5

Kaj je transformacija?

Answer 5

Sprememba receptorskega potenciala v AP, če je dosežen prag vzdražnosti (cca 20-30 mV).
- amplituda rec.pot. vpliva le na frekvenco AP (ne na amplitudo AP!)

Question 6

Odvisnost amplitude RP od moči stimulusa

Answer 6

Ni linearna odvisnost!
Največja občutljivost ob dražljajih nižjih intenzitet; ob močni stimulaciji manjša sprememba RP.

Question 7

Adaptacija receptorjev

Answer 7

= postopno manjšanje odziva receptorjev na konstanten dražljaj.
Mehanizmi:
mehanoreceptorji: sprememba strukture rec.; akomodacija živčnega vlakna (zaprtje Na kan.)
čepnice, paličnice: zmanjšajo konc. vidnega pigmenta

Question 8

tipi živčnih vlaken

Answer 8

A = velika, mielinizirana (Aalfa, Abeta, Agama, Adelta)
C = manjša, nemielinizirana (1/2 senzoričnih vlaken perifernih živcev + postgangl. vlakna avtonomnega živčevja)

Delitev po senzorični fiziologiji:
- Ia = Aalfa: mišično vreteno
- Ib = Aalfa: Golg. tetivni organ
- II = Abeta/Agama: taktilni rec., mišično vreteno
- III = Adelta: temperatura, ostra bolečina, neoster dotik
- IV = C: temperatura, topa bolečina, srbenje, neoster dotik

Question 9

Receptorji glede na adaptacijo

Answer 9

Če se receptor popolno&hitro adaptira je fazičen (aktivira le, ko se spremeni moč stimulusa), če se delno&počasi je toničen.

TONIČNI: mišična vretena, Golg. tetivni organ, receptorji v makuli notr. ušesa, bolečinski rec., barorec. v arterijah, kemorec. v aorti in karotidi

FAZIČNI: Paccinijevo telesce, lasni receptorji

Question 10

Kodiranje jakosti dražljaja

Answer 10

prostorska sumacija: povečanje števila vlaken, ki prenašajo stimulus. Celotno območje, ki ga vlakno pokriva = receptivno polje.

časovna sumacija: povečanje frekvence impulzov po določenem vlaknu (moč stimulusa > amplituda RP > frekvenca impulzov)

Question 11

Nevronske mreže

Answer 11

Iz input in output nevronov. Celotno območje, ki ga stimulira 1 input nevron = stimulatorno polje.

Lastnosti: divegenca, konvergenca, časovna&prostorska facilitacija, podpražno obrobje, okluzija

Question 12

Polje presinaptičnega nevrona

Answer 12

• centralni del polja = cona vzdraženja: nadpražni dražljaj (veliko povezav z drugim n.) > ekscitacija
• ob robu polja = cona facilitacije: podpražni dražljaj (malo povezav) > facilitacija

Question 13

Divergenca impulzov

Answer 13

En vhodni nevron vzdraži več nevronov nevronske mreže.
1. ojačenje signala: signal se prenapa na večje število nevronov znotraj iste poti (kortikospinalna proga)
2. vhodni nevron vzdraži nevrone različnih prog (nevroni dorzalnih kolumen)

Question 14

Konvergenca impulzov

Answer 14

Več vhodnih nevronov vzdraži isti nevron. (npr prenos impulzov iz CŽS na en alfa moto n)
1. iz istega vira (več presinapt. terminalov enega nevrona stimulira isti postsin. nevron)
2. iz različnih virov (z več nevronov)

Question 15

Časovna in prostorska facilitacija (nevr.mreža)

Answer 15

ČAsovna in prostorska sumacija EPSP na postsinaptičnem nevronu, ki pa ne privede do nastanka AP.
(nastanek AP olajšan, ne pa sprožen)

Question 16

Podpražno obdobje

Answer 16

Pojav, ko se ob hkratnem draženju več nevronov poveča število odgovorov v postsinaptičnih nevronih.

Question 17

Okluzija

Answer 17

Pojav, ko že draženje enega nevrona pripelje do nastanka AP tudi v nevronih, ki imajo sinapse z obema nevronoma.

Question 18

Afterdischarge

Answer 18

= podaljšano proženje izhodnih nevronov.
(mehanizem podaljšanega vzdraženja)

EPSP lahko traja dlje časa (odvisno od nevrotransmiterja) > več output impulzov

Question 19

Reverberacijske zanke

Answer 19

= pozitivne povratne ekscitacije input nevronov preko output nevrona (kolaterale).
(mehanizem podaljšanega vzdraženja)

Intenziteta doseže max takoj na začeku, potem upada > strmo na 0 (UTRUJENOST SINAPS).

Question 20

Stalno vzdraženje

Answer 20

brez vhodnega signala
1. INTRINZIČNO VZDRAŽENJE: MP stalno doseže prag (cerebelum, internevroni hrbtenjače)
2. REVERBERACIJA

=> frekvenca proženja impulzov se lahko spremeni z ekscitatornimi in inhibitornimi impulzi.

Question 21

Inhibicijski krogi

Answer 21

• inhibicija antagonistov (npr. akt. motonevrona za eno mišico posredno inhibira motonevron antagonista)
• povratna inhibicija (vzdražen alfa nevron preko kolateral akt Renshawove c., te pa nato inhibirajo ta isti nevron)
• obrobna inhibicija (en nevron preko kolateral pošilja signale v internevrone, ti pa inhibirajo obrobne nevrone)

Question 22

Delitev somatskih čutov (2)

Answer 22

1: mehanoreceptivni, termoceptivni, bolečinski čuti

2:
- eksteroreceptivni: površina telesa
- proprioreceptivni: položaj telesa, tenzija mišic/kit
- visceralni čuti: telesni organi
- globoki čuti: iz globokih tkiv (fascije, mišice, kosti)

Question 23

Vrste taktilnih mehanoreceptorjev

Answer 23

• prosti živčni končiči
• Meissnerjevo telesce
• Merklovi diski
• rec. na bazi lasnega folikla
• Ruffinijeva vretena
• Paccinijeva telesca

Question 24

af vlakna večine specializiranih receptorjev in hitrost

Answer 24

Abeta
30-70 m/s

Question 25

af vlakna prostih živčnih končičev in rec. v lasnih foliklih & hitrost

Answer 25

Adelta
5-30 m/s

+ nekateri taktilni živčni končiči: C nemielinizirana vlakna; hitrost pod 2 m/s

Question 26

Prosti živčni končiči

Answer 26

Adelta; koža in druga tkiva; dotik, pritisk

Question 27

Meissnerjeva telesca

Answer 27

Abeta; kjer ni dlak; hitra adaptacija; zaznava lokalizacije, teksture, premikov predmetov po koži, vibracije nizkih frekvenc

Question 28

Merkelova telesca

Answer 28

Abeta nevron; blazinice prstov in poraščeni deli kože; počasna adaptacija; stalna zaznava dotika: lokalizacija dotika, zaznava strukture površine

Question 29

Rec. lasnih mešičkov

Answer 29

Abeta; hitra adaptacija; zaznava premika las kot posledica dotika, premikov predmetov po koži, začeten dotik

Question 30

Ruffinijeva telesca

Answer 30

Abeta; globoko v koži, podkožje, sklepne ovojnice; dolgotrajnejše deformacije tkiv; počasna adaptacija;

Question 31

Paccinijeva telesca

Answer 31

Abeta; podkožje in v fascijah; hitra kompresija tkiv, vibracije visokih frekvenc

Question 32

zaznava vibracij

Answer 32

Paccinijeva telesca, Meissnerjeva telesca

Question 33

Senzorični živčni poti

Answer 33

• POT MEDIALNEGA LEMNISKA: 30-110 m/s; signali somatotropično urejeni; fin dotik, vibracija, pozicija sklepov, pritisk; veliko debelih miel. vlaken
• ANTEROLATERALNA POT: do 40 m/s; signali niso somatotropično urejeni; bolečina, toplota, grob dotik; večina tankih miel. vlaken

Question 34

Pot medialnega lemniska

Answer 34

• senzorična vlakna > zadnji rog
• medialna veja v dorzalni funikel navzgor; lateralna sinapse z nevroni v ant. rogu - refleks, spinocerebelarni trakti, dorzalni funikel
• kuneatni in gracilni funikel & jedro
• križanje
• pridruži se še trigeminalni lemnisk
• VPL talamusa
• somatosenzorična area I in II: postcentralni girus, lateralni parietalni korteks

Question 35

Somatotropija poti medialnega lemniska

Answer 35

hrbtenjača:
- sp. del telesa: medialno (f.gracilis)
- zg. del telesa: distalno (f.cuneatus)

talamus
- sp. del telesa: distalno
- zg. del telesa: medialno
- desna pol: levo
- desna pol.: desno

Question 36

Sloji možganske skorje (somatosenzorne aree I)

Answer 36

I&II: difuzni, nespecifični signali iz nižjih možganskih centrov; facilitirata druge dele korteksa

II&III: aksoni v skorjo nasprotne smeri prek corpus callosum

IV: vhod senz. nevronov iz talamusa

V: aksoni v bazalne ggl, MD, hrbtenjačo
VI: aksoni v talamus

Question 37

Stolpiči možganske skorje (somatosenzorne aree I)

Answer 37

spredaj: razteg mišic, kit, sklepov
bolj zadaj: rec. za dotik s počasno adaptacijo
še bolj zadaj: rec. za pritisk
čisto zadaj: premik po površini kože v določeno smer

Question 38

Bilateralna poškodba somatosenzorične aree I

Answer 38

izpad
- natančne lokalizacije zaznave (lokalizacija grobih občutkov ostane MD, talamus, drugi deli skorje)
- diskriminacije intenzitete dražljaja
- ocene teže predmetov
- ocene oblike predmetov (astereogeneza)
- ocene teksture predmetov

!zaznavanje bolečine in temperature ostane, le diskriminacija lokalizacije in intenzivnosti

Question 39

Somatosenzorična asociacijska področja

Answer 39

globlji pomen zaznav - prepoznava predmetov
izpad:
- ni prepoznave predmetov (amorfosinteza) na naspr str
- ni občutka telesa na naspr str

Question 40

Značilnosti prenosa signala po poti medialnega lemniska

Answer 40

• divergenca (šibek signal vzburi le centralne nevrone, močen vzburi centralne močneje)
• obrobna inhibicija (ojačanje kontrasta)
• vibracije (časovna ločljivost)

Question 41

Weber-Fechnerjev zakon

Answer 41

opisuje razmerje med jakostjo dražljaja (S) in intenziteto občutka (I)

I = K log(S/So)

Question 42

propriorecepcija poti medialnega lemniska

Answer 42

statična zaznava: koti sklepov v vseh ravninah
dinamična zaznava: hitrost spreminjanja kotov

mišična vretena, sklepni propriorec., Golgijevi tetivni org., nekateri taktilni rec.

Question 43

Anterolateralna pot

Answer 43

• senzorična vl > zadnji rog
• takoj preklop > spinotalamični nevroni
• križanje
• lat in ant funikel
  taktilna: spinotalamična proga > VPL
  bolečina: spinotalamična pr > VPL
  & spinoretikularna pr > retikularna formacija MD > intralaminarna j talamusa
  ((v splošnem se torej proga konča v retikularni formaciji MD & ventralnih jedrih talamusa))
• somatosenzorična skorja

Question 44

tipa bolečine

Answer 44

hitri (epikritičen)
- vlakna Adelta
- 0.1s zakasnitve
- ne notranji organi

počasni (protopatičen)
- vlakna C
- 1s zakasnitve; narašča
- organi

Question 45

kemikalije, ki povzročijo bolečino

Answer 45

bradikinin, serotonin, kalijevi ioni, proteolitični encimi, laktat, histamin, H+
+ prostanglandini in substanca P, ki povečata občutljivost receptorjev

Question 46

kaj je HIPERALGEZIJA? HIPOALGEZIJA?

Answer 46

Hiperalgezija: znižan prag bolečine zaradi
a) Povečanje občutljivosti receptorjev na stimulus s časom (histamin, prostanglandini)
b) facilitacija senzorike-sek. (poškodbe hrbtenjače, talamusa)

Hipoalgezija/analgezija: zvišan prag bolečine

Question 47

Neospinotalamična pot

Answer 47

(prenašanje hitrega tipa bolečine; lat. spinotalamična proga)
- nevroni Adelta > lamina I dorz.roga
- preklopi na n.2.reda > prehaja
- anterolateralni funikel
- nekateri v ret.form (in post jedra talamusa), večina v VPL
- somatosenzorični korteks

Nevrotransmiter je GLUTAMAT

Question 48

Paleospinotalamična pot

Answer 48

(počasni tip bolečine; ant. spinotalamična proga)
- nevroni tipa C > lamina II,III dorz.roga > vmesni nevroni > lamina 5
- preklop na n.2.r. > prehaja
- anterolateralni funikel
- nekateri v nespecifična j. talamusa, večina v retikularno formacijo, tektalno areo mezencefalona, periakveduktalno sivino&raquo_space; talamus (intralaminarna j., ventrolat.j., hipotalamus)

Nevrotransmiter je SUBSTANCA P. (+glutamat)

Question 49

Deli odgovorni za
- zavestno zaznavanje bolečine
- lokalizacijo & določanje kvalitete bolečine

Answer 49

zavestno zaznavanje: talamus, retikularna formacija, drugi nižji centri

lokalizacija&kvaliteta: korteks

Question 50

Kaj je ALODINIJA?

Answer 50

Nebolečinski dražljaj izzove bolečino

Question 51

Endogena analgezija/descendentna modulacija bolečine?

Answer 51

Spada pod centralno modulacijo bolečine
- 1.n. periakveduktalne sivine in periventrikularnega področja v mezencefalonu in zg. ponsu (>nt ENKEFALON)
- 2. nevron iz nucl. raphe magnus v sp. ponsu in zg. meduli + nucl. reticularis v lat. meduli v hrbtenjačo(>nt SEROTONIN) => inhibira spr. nt md 1. in 2. nevronom ASC.POTI
- 3. nevron zadnjega roga (>nt ENKEFALIN) = inhibitorni nevron > pre&postsinaptično inh. periferne nevrone C in Adelta

Question 52

Molekule analgetičnega sistema

Answer 52

• serotonin
• noradrenalin
• endogeni opioidi: beta endorfin, enkefalin, dinorfin

Question 53

Teorija vrat

Answer 53

Spada pod centralno modulacijo bolečine.
= simultano draženje bolečinskih rec. in mehanorec.
- stimulacija Abeta vlaken
- lokalna lateralna inhibicija v hrbtenjači (prek inhibitornega nevrona)
- zmanjšan prenos bolečine iz istega področja

Question 54

Periferna modulacija (zdravila)

Answer 54

• zmanjšanje senzibilitete nocioreceptorjev (inhibicija COX)
• blokada prenosa-lokalni anestetiki (inaktivirajo nap.odv. Na kanale)
• inhibicija vnetnega odziva (kortikosteroidi)

Question 55

Prenesena bolečina

Answer 55

= visceralna bolečina se zazna kot bolečina iz površine telesa.
Bolečinska vlakna iz kože in visceralnih organov tvorijo sinapse z istimi nevroni 2. reda.

Question 56

Razlika med visceralno in parietalno bolečino

Answer 56

Visceralna: izhaja iz notranjih organov, slabo lokalizirana (zaradi pojava prenešene bolečine)

Parietalna: bolezen se prenese na parietalni peritonej, plevro, perikard; bolje lokalizirana

Question 57

Periferna nevropatija?

Answer 57

nevralgija izvira iz poškodovanega živca in se projecira na mesto oživčenja

Question 58

Centralna nevropatija?

Answer 58

Nevropatska bolečina v nocioreceptivnem mrežju nevronov - spominski ekscitacijski progi (fantomska bolečina, talamična bolečina…)

Question 59

Receptorji za temperaturo

Answer 59

• rec. za toploto (30, vrh 45, 50) - vlakna C
• rec. za hlad (5, vrh 24, 45) - vlakna Adelta
• rec. za bolečino (do 14, od 45)