Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

NEVROFIZIOLOGIJA > Membranski potencial, nevroni, sinapse > Flashcards

Membranski potencial, nevroni, sinapse Flashcards

1
Q

Kaj je membranski potencial?

A

Napetost, ki jo izmerimo zaradi razlike med električnima potencialoma znotraj in zunaj celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

MMP za mišične, živčne celice

A

mišične: -90mV
živčne: -70mV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Neto sila, ki deluje na ione?

A

Električna + difuzijska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Tok iona?

A

Produkt neto sile in prevodnosti membrane za ta ion.
Ii = (Um - Ui) x gi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Nernstov potencial?

A

SIla, ki nasprotuje prehajanju iona v smeri koncentracijskega gradienta zaradi delovanja naboja. Je membranski potencial, ki bi se vzpostavil, če bi bila membrana prepustna le za en ion.
+ enačba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Goldmannova enačba?

A

Upošteva vse ione, ki prehajajo membrano

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Naštej spremembe membranskega potenciala

A
  • lokalizirane: receptorski pot., elektrotonični pot., sinaptični pot.
  • akcijski potencial
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kontrola odpiranja kanalčkov (za spremembo MP)?

A
  • preko membranskega potenciala: Na, K, Cl kanalčki v živ. in miš. cel.
  • preko zunanjih ligandov: acetilholin (kationski kanalčki), glutamat (kationski kanalčki), glicin (kloridni kanalčki), GABA (kloridni kanalčki)
  • preko znotrajceličnih sporočevalcev: cAMP (Ca kanalčki v miokardnih celicah), cGMP (posrednik pri acetilholinu), IP3 (sprostitev znotrajceličnih zalog Ca)
  • preko znotrajceličnih metabolitov: ATP (K kanalčki beta celic pankreasa), H+ (K kanalčki v epi celicah ledvic)
  • z raztegom membrane: Ca kanalčki v gladkih mišicah, K/Cl kanalčki

++ leak kanalčki (predvsem K, tudi Na)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Lastnosti lokaliziranih sprememb

A
  • graduirane (amplituda variira, Ne sledijo principu vse ali nič)
  • ne potujejo daleč
  • amplituda jim hitro upade (dekrement)
  • trajanje omejeno na trajanje dražljaja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

3 lastnosti receptorskih potencialov

A

senzorična transdukcija, senzorična transformacija, adaptacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

delitev sinaptičnih potencialov

A

eksitacijski (EPSP), inhibitorni (IPSP), potencial motorične ploščice (PMP)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

sumacija?

A
  • krajevna: na en postsinaptični nevron več signalov z več presinaptičnih nevronov hkrati
  • časovna: presinaptični nevron stimulira en presinaptični nevron večkrat v kratkih časovnih razmakih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Lastnosti AP

A
  • amplituda ne pada (se ojača na Ranvierjevih zažemkih)
  • širi se daleč
  • potuje hitro
  • načelo vse ali nič
  • doseči mora prag proženja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Faze AP

A
  1. hitra depolarizacija
  2. repolarizacija
  3. hiperpolarizacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

saltatorno vs elektrotonično prevajanje

A

saltatorno: mieliniziran, na Ranvierjevih zažemkih se ojača, hitrejše, manj energijsko potraten

elektrotonično: ni mieliniziran, dolgotrajen, energijsko potraten

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

dolžinska konstanta

A

(pri elektrotoničnem prevajanju)
= razdalja, po kateri se amplituda AP spremeni na 1/e oz cca 37% max vrednosti.
Odvisna od upornosti membrane in upornosti aksoplazme.
Večje razmerje Rm/Ra = večja dolžinska konstanta = AP bo potoval dlje, preden mu bo amplituda močno upadla

Rm: obratno sorazmerna s premerom, poveča jo mielinska ovojnica
Ra: obratno sorazmerna s presekom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

refraktarna doba

A

absolutna: ko do AP ni mogoče priti. Posledica zaprtja Na kanačkov z inaktivirajočimi vrati. Traja do cca polovice repolarizacije.

relativna: ko težje dosežemo prag proženja. Posledica hiperpolarizacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

hitrost prevajanja AP je odvisna od

A

a) izvor toka:
- Na kanali (hitro: živec, skeletna mišica)
- Ca kanali (počasno: srčna, gladka mišica)

b) kaliber vlakna
- debela so bolj ugodna, ker je puščanje membrane relativno manjše

c) mieliniziranost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

motorična enota?

A

alfa moto nevron + vsa mišična vlakna, ki jih oživčuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

živčno- mišični prenos

A

(glej zapiske)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj inhibira živčno mišični prenos?

A

botulinum, kurare

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

faze kontrakcije

A
  • latentna
  • kontrakcija
  • relaksacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

tenzija

A

pasivna: s povečanjem dolžine mišice raste eksponentno; razvije zaradi titina

aktivna: do optimalne dolžine narašča, nato pada; posledica prečnih mostičkov

skupna: do optimalne dolžine narašča, nato pade, nato znova naraste

24
Q

molekule ki imajo glavno vlogo pri relaksaciji

A

SERCA, kalsekvestrin

25
Q

zgib

A

= mehanični odgovor mišice na en AP
- odgovor vse ali nič
- ni odvisen od intenzitete dražljaja
- max sila je sila zgiba
- pojavi se nekaj ms po dražljaju, po AP = latenca

26
Q

mehanična sumacija (časovna)

A

= odziv na zaporedne dražljaje
= mehaničen odgovor mišice na draženje s srednjimi frekvencami
- nastala sila je večja od sile zgiba
- po vsakem AP se konc Ca2+ v celici vrne na normalno

27
Q

tetanus

A

= odziv mišice na tako pogoste dražljaje, da se zgibi zlijejo v max kontrakcijo mišične celice
- max tetanična sila
- ves čas draženja je konc Ca v celici visoka
- čas med dražljaji mora biti krajši od 1/3 trajanja zgiba
- tipična frekvenca cca 20Hz

28
Q

viri energije skeletne mišice

A
  1. fosfokreatin: fosforilacija ADP v ATP
  2. glikogen: se razgradi do glukoze, ki vstopa v anaerobno glikolizo (stranski produkti!)
  3. oksidativen metabolizem hranil, predvsem maščob: najprej OH, nato maščobe
29
Q

tipi kontrakcije

A
  • izometrična: dolžina mišice se ne spreminja; vlakna ne drsijo eden mimo drugega, pride do transformacije vratu prečnih mostičkov; sila ki nastane je odvisna od dolžine mišice
  • izotonična: tenzija mišice je konstantna, spreminja se njena dolžina; hitrost krčenja odvisna od bremena (in tipa mišice)
    > koncentrična: mišica se krči
    > ekscentrična: mišica se daljša (če je breme večje od max tetanične sile, ki jo mišica lahko ustvari)
30
Q

delitev mišičnih vlaken

A

tip I, tip IIa, tip IIb
(glej zapiske)

31
Q

časovna konstanta

A

(glej formulo)

hitrost AP je v obratnem sorazmerju s časovno konstanto in v premosorazmerju z dolžinsko

32
Q

vrste sinaps

A

kemične, električne
periferne, centralne

33
Q

električne sinapse

A
  • direktna povezava nevronov s presledkovnimi stiki
  • prost tok ionov
  • dvosmeren prenos info
34
Q

kemična sinapsa

A
  • presinaptični nevron - sinaptična špranja - postsinaptični nevron
  • sinaptična zakasnitev 0.5ms
  • enosmerni prenos informacij
  • nevrotransmiterji: glutamat, glicin, acetilholin, adrenalin, noradrenalin, GABA
  • tipi receptorjev: ionotropni, metabotropni
35
Q

kaj je presinaptični terminal

A

= živčni končiči aksonov sosednjih nevronov, ki tvorijo sinapse z nevronom.
Pokriva somo in dendrite (pretežno dendrite).
Večina ekscitatornih, nekateri inhibitorni.
Ima mitohondrije in nevrotransmiterske vezikle.

36
Q

mehanizem kemične sinapse

A
  • AP doseže presinaptični terminal, odprejo se Ca kanalčki
  • Ca se veže na sinaptogamin, ki omogoči integriranje sintaksina in SNAP-25 > eksocitoza
  • Ca hkrati aktivira CaM kinaze, ki aktivirajo sinapsin
    !!proces sproščanja veziklov inhibirajo visoke ekstracelularne koncentracije Mg
  • receptorji na postsinaptičnem terrminalu (če hkrati še ionski kanal-ionotropni, če deluje preko drugih znotrajceličnih sporočevalcev-metabotropnih)
37
Q

ionotropni receptorji

A
  • kationski kanalčki (predvsem Na, malo tudi Ca in K): na površini negativno nabite AK. Nanje delujejo ekscitatorni nevrotransmitorji. Depolarizacija.
  • anionski kanalčki (Cl): omejeni s premerom-kationi ne morejo čez zaradi hidratacijskega ovoja. Nanje delujejo inhibitorni nevrotransmitorji. Hiperpolarizacija.
38
Q

metabotropni receptorji

A

Za procese (npr pomnjenje), ki potrebujejo dolgotrajnejše spremembe v nevronu.
Aktivirajo sisteme znotrajceličnih sporočevalcev na postsinaptičnem nevronu (večinoma G-proteinov).

neaktivni G-proteini (vezan GDP) > aktivni G-proteini (vezava GTP prek GEF) > disociacija alfa podenote, učinki:
a) odprtje specifičnih ionskih kanalčkov na postsinaptični membrani
b) akt. adenilat/gvanilat ciklaze > porast cAMP7cGMP > učinek na spec. metabolične proteine preko protein kinaz
c) akt. znotrajceličnih encimov
d) akt. transkripcije spec. genov

39
Q

ekscitacija

A
  • povečanje toka Na* v celico
    ALI
  • zmanjšana prevodnost za Cl- v celico (ali K+ iz celice)
    ALI
  • povečanje števila ekscitatornih rec ali zmanjšanja inhibitornih

=> delna depolarizacija (EPSP)

40
Q

inhibicija

A
  • povečan tok Cl- v celico
    ALI
  • povečan tok K+ iz celice
    ALI
  • povečanje št. inh.rec / zmanjšanje eks.

=> hiperpolarizacija (IPSP)

a) postsinaptična inhibicija
b) presinaptična inhibicija:

41
Q

acetilholin

A
  • večinoma ekscitatorni (inhibitorni: muskarinski rec. v srcu - vagus > nzižanje frekvence srca)
  • iz holina
  • vezava na nikotinski (ionotro.) in/ali muskarinski rec. (metabotro.)
  • mesta sproščanja: piramidne celice mot.sk., nevroni bazalih ggl, mot nevroni za skeletna miš vl, pregangl. nevroni avtonomnega ž., postgangl. nevroni parasimpatika
42
Q

acetilholin- droge

A

toksin botulin, kurare, atropin
nikotin, muskarin, organofosfati

43
Q

noradrenalin

A
  • večinoma ekscitatorni, tudi inhibitorni
  • vpliva na počutje, budnost, simpatično ž.
  • iz tirozina
  • večinoma metabotro. rec.
  • mesta sproščanja: nevroni MD- locus coeruleus, hipotalamus, postgangl. nevroni simpatika
  • ponovni privzem z Na+ kotransporterjem
44
Q

noradrenalin- droge

A

amfetamini in kokain: zavrejo ponovni privzem in podaljšajo ekscitatorni učinek

45
Q

dopamin

A
  • večinoma inhibitorni
  • iz tirozina
  • večinoma metabotro.rec.
  • mesta sproščanja: nevroni substantie nigre > striatum
46
Q

dopamin-droge

A

L-DOPA: poveča sintezo dopamina
amfetamini&kokain: zavre ponovni privzem, podaljša učinek
antipsihotiki: antagonisti dop.rec.

47
Q

serotonin

A
  • inhibitor
  • inhibicija bolečine, spanje, počutje, čustvovanje
  • iz triptofana
  • mesta izločanja: jedra raphe v MD
  • večinoma metabotro.rec. (5-HT)
  • ponovni privzem ali razgradnja z monoaminooksidazo
48
Q

serotonin-droge

A
  • agonisti 5-HT rec (imigran): za zdravljenje migrene
  • starejši antidepresivi: zavrejo dleovanje MAO in s tem razgradnjo 5-HT
  • antidepresivi: zavrejo ponovni privzem, podaljšajo delovanje
  • antagonisti 5-HT rec: za zdravljenje stranskih učinkov shizofrenije
49
Q

glicin

A
  • glavni inhibitorni nt. v hrbtenjači
  • mesto sproščanja: nevroni, ki se končajo v hrbtenjači
  • rec. večinoma ionotropni
  • ponovni prevzem v pres.ž.k. in astrocite (Na+ Cl- kotransport)
  • tudi kot kotransmiter na NMDA-glutamatni sinapsi
50
Q

GABA

A
  • glavni inhibitorni nt v CŽS
  • iz glutamata
  • mesta sproščanja: nevroni, ki se končajo v hrbtenjači, MM, baz ggl, m skorji
  • ionotropni GABAa rec poveča tok Cl- v celico
  • ionotropni GABAb rec poveča tok K+ iz celice
51
Q

glutamat

A
  • ekscitatorni
  • iz glutamina (astrociti!)
  • mesta sproščanja: senzorični nevroni, n. ki se končajo v m.sk.
  • večinoma ionotropni rec. (AMPA, NMDA…)
52
Q

NO

A
  • plin; ni shranjen v veziklih
  • sprotna sinteza > difuzija > akt. znotrajceličnih signalnih poti
  • mesta sproščanja: predeli CŽS, povezani z obnašanjem in spominom
  • ne spremeni bistveno Um; spremeni vzdražnost nevrona za dalj časa; modulira aktivnost rec. za druge nt, Na/K-atpazo
53
Q

nevropeptidi

A
  • počasno, dolgotrajno delovanje
  • sinteza v telesu
  • vezikli se ne reciklirajo
  • učinek: zapiranje Ca2+ kanalov; spremembe metabolizma; akt/deakt genov; spremembe v št receptorjev
  • OPIOIDNI PEPTIDI (endorfini, enkefalini, dinorfini)
  • SUBSTANCA P = nt primarnih senzoričnih nevronov
54
Q

terminacija prenosa

A
  • inaktivacija kationskih kanalčkov zradi konf. sprememb
  • encimi (npr acetilholin esteraza)
  • privzem transmiterja v pres.term/ekstranevralne celice
  • internalizacija rec. na postsin.term. (endocitoza)
  • vezava nt na avtoreceptor na presin.term.
55
Q

mehanizmi utrujenost sinaps

A

pres: poraba zalog nevrotransmiterja
posts: inaktivacija rec., sprememba ionske sestave

56
Q

zunanji vplivi na sinaptični prenos

A
  • alkaloza: pov. vzdražnosti (hiperventilacija)
  • acidoza: zniž. vzdražnosti (koma)
  • hipoksija: zniž. vzdražnosti
  • kofein, tein, kakav, strihnin: povečanje vzdražnosti
  • anestetiki: zniž. vzdražnosti

NEVROFIZIOLOGIJA (10 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions