Vaje živalski del Flashcards
velikost živalskih/rastlinskih celic
velikost bakterij
celični organeli, ki jih vidimo z elektronskim mikroskopom
velikost živalskih/rastlinskih celic 10 - 100μm
velikost bakterij 1-10 μm
celični organeli, ki jih vidimo z elektronskim mikroskopom: jedro, mitohondriji, kloroplasti (večino organelov pri živalski celici vidimo samo z elektronskim mikroskopom)
deli elektronskega mikroskopa
optični deli:
okular: sliko zajame, poveča, preslika na mrežnico
objektiv: povečevalna leča, sliko obrne v x in y
kondenzor: sprejme žarke svetlobe, preslika v ravnino preparata
kolektor: zbere svetlobo iz žarnice in jo preslika v kondenzor
(svetloba potuje navzgor)
mehanski deli:
makro in mikrometrični vijak ( sliko premikata po z osi)
vijak za premikanje preparata po mizici
revolver
tubus
zaslonke (na kolektorju in kondenzorju)
kaj je ločljivost mikroskopa
ločljivost= najmanjša razdalja med dvema točkama, ki ju še vidimo kot ločeni točki
svetloba se zaradi ovireukloni, namesto v točko se preslika v difrakcijski vzorec
ločljivost:
d= 0,61 * λ / NA
λ= valovna dolžina svetlobe (530nm)
NA= numerična aparatura, lastnost objektiva, koliko svetlobe lahko zbere iz ene točke preparata (po objektivih naprej se veča)
NA= n*sina (n= lomni količnik, zrak=1)
manjši d boljša ločljivost, difrakcijski vzorci so krajši
povečave na svetlobnem mikroskopu
objektiv 4x , povečava 40x
objektiv 10x, povečava 100x
objektiv 40x, povečava 400x
objektiv 100x, povečava 1000x (imerzijsko olje: steklo in olje približno isti lomni količnik, svetloba se ne lomi)
priprava histoloških preparatov
-sveži: še zmeraj vsebujejo vodo, sčasoma propadejo
-trajni: kemijsko fiksirani, dehidrirani
fluorescenčna mikroskopija
imunolokalizacija
vir svetlobe je vzorec- snov, ki fluorescira
snov morama obsvetljevati: absorbirana svetloba
izsevana svetloba vedno daljše valovne dolžine (del energije se izgubi)
imunolokalizacija- specifično označimo samo določen protein in sicer z protitelesi, protitelo ima fluorescenčni označevalec
elektronski mikroskop
prednost je ločljivost: žarek elektronov ima krajšo valovno dolžino ket svetloba
znotraj mikroskopa vakum: nemoteno potovanje elektronov (!! NE moremo opazovati živih celic!!)
Dva tipa:
- PRESEVNI EL. M. (TEM- transmisija)
ultratanke rezine, mejhni delci v suspenziji (tehnika negativnega kontrasta)
-VRSTIČNI EL. M. (SEM- scanning)
analiza površine vzorca
presevni el. mikroskop TEM
komponente podobne kot pri svetlobnem vendar obrnjen na glavo
elektronska puška
ne moremo direktno gledati v el. žarke, sliko gledamo posredno (na zaslonu ali preko kamere)
-ultratanke rezine
ljer je več molekul se elektroni sipajo, gostejša območja bodo na sliki temnejša
priprava ultratankih rezin: fiksacija- namesto v vosek, v umetno smolo, nosilec za rezine je kovinska mrežica
-negativni kontrast
če imamo majhne delce npr. bakterije
vrstični el mikroskop SEM
vzorec je vedno spodaj- bombardiramo ga z elektroni
(ni nujno da je tanek)
elektroni v atomih vzorca se izbijajo ven
na strani detektor, ki pobira te elektrone
4 tipi tkiva
epitelno, mišično, živčno, vezivno
epitel
-polarizirano
-značilni medcelični stiki
-polarizirano (dva pola)
apikalna stran: obrnjena proti praznemu prostoru
bazalna stran: na vrhu bazalna lamina
-medcelični stiki
TESNI STIKI: najbolj apikalno, zatesnijo medcelični prostor, plazmalemi sta ena zraven druge
transmembranski proteini se med seboj povežejo
preprečujejo nekontroliran prehod snovi med celicama
ADHERENTNI STIKI: mehanske povezave, transmembranski proteini vezani na aktinske filamente
omrežje aktinskih filamentov več celic povezano skupaj
DEZMOSOMI: mehanske povezave,
transmembranski proteini vazani na intermediarne filamente
celica-celica
HEMIDEZMOSOMI: proteini se vežejo na bazalno lamino
tipi epitela
-enoslojni
večstopenjski : jedra v različnih nivojih/ stopnjah
-večslojni
ploščati
kubični
stebričasti
prehodni: oblika celic se spreminja glede na stanje organa (npr, v sečnem mehurju)
vezivno tkivo
vedno pod epitelom, povezuje epitel z drugim tkivom
večji del veziva medceličnina (kolagenska, elastična vlakna- razen pri krvi tekoča medceličnina)
celice: fibroblasti(mlade c.) in fibrociti- proizvajajo medceličnino
vezivno tkivo:
-rahlo (neurejeno)
-gosto (urejeno, neurejeno) npr. usnjica kože
specializirano vezivno tkivo:
-hrustančno (hondroblasti, hondrociti)
hranila dobivajo z difuzijo, zato se počasi obnavljajo
-kostno (osteoblasti, osteociti)
dobro prekrvavljeno
-krvne celice
faze embrionalnega razvoja
-blastulacija/ brazdanje
-gastrulacija: tvorba treh zarodnih plasti
-organogeneza
brazdanje/ blastulacija
celice=
skupek celic=
vatlina, ki nastane=
embrijo=
hitre mitotske delitve (embrio ne raste)
celice se delijo, glede na zunanjost tvorijo brazde- nove membrane
zelo kratka interfaza
celice= blastomere
skupek blastomer= morula
votlina ki nastane= blastocel
embrijo se imenuje= blastula
razlike pri vretenčarjih: pomembna količina in razporeditev rumenjaka (zavira rast novih celic)
DVOŽIVKE
srednja količina rumenjaka, na vegetativnem polu ga je več
-animalni pol: manjše celice (mikromere), hitrejše delitve
-vegetativni pol: večje celice (makromere), jih je manj
pigmentiran korteks- uv zaščita
želatinasti ovoj
PTIČI
jajčna celica napolnjena z rumenjakom
brazda se samo disk
SESALCI
zarodek ne rabi rumenjaka, prehranjeje se prek placente
brazda se cela jajčna celica enakomerno
