Botanika Flashcards

1
Q

delitev rastlin

A

-MAHOVI
-PRAPROTNICE
-SEMENKE
golosemenke
kritosemenke ( eno, dvokaličnice)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

življenski cikel

A

izmenjava 2n in n
pri rastlinah z mejozo nastanejo spore, razvijejo se v večcelično strukturo - GAMETOFIT
šele nato gameta vstopi v oploditev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

tkiva

A

-krovna: meja z okoljem
-prevodna: ksilem, floem
-osnovna (parenhim, kolenhim, sklerenhim)
fotosinteza, založna, oporna tkiva
-meristemi
manjša skupina celic, omogočajo rast, apikalni/vršni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

razvoj zarodka

A

zigota se asimetrično deli
razvija v zarodek- kalček
oblikuje se podolgovata os
oblikujejo se klični listi - srčaste oblike
protoderm- zarodkova povrhnjica
orednji del- zarodne celice za žile

v delu med kličnima listoma- oblikuje apikalni meristem poganjka
na nasprotnem polu- apikalni meristem korenine

preostanek semena hranilno tkivo- endosperm
nekatere vrste brez endosperma- založne snovi kar v kličnih listih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

meristemske celice

A

začetne celice (inicialke)- se stalno delijo
spodnja plast se ohranja kot začetne celice
včasih jo je zaradi napak pri delitvi treba nadomestiti: obstaja skupina celic, ki se ne delijo- območje mirovanja
druga plast se začne podaljševati, nastane zrela celica

ANTIKLINE delitve= pravokotne (steblo/korenina se podaljšuje)
PERIKLINE delitve= vzporedne (steblo se debeli)

delitve praviloma simetrične- ne vedno (prva delitev zigote, listne reže)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

celična stena

primarna, sekundarna
osrednja lamela
sestava
sinteza celuloze

A

prekriva plazmalemo na zunanji strani
vsaka c. ima primarno celično steno
nekatere sekundarno c. steno (bolj noter)

sosednje celice pritisnjene med sabo z OSREDNJO LAMELO= iz polisaharidov pektinov

PRIMARNA c. stena
v glavnem iz celuloze- snop celuloznih molekul= MIKROFIBRILE
hemiceluloze + pektini se vežejo na mikrofibrilni snop (povežejo celulozne fibrile med sabo)

sinteza celuloze:
nastaja z encimi v plazmalemi
kompleks rozeta se premika po fosfolipidnem dvosloju, pod plazmalemo ima tračnice mikrotubulov
ker se premika pušča poravnan snop celuloze v celični steni

SEKUNDARNA c. stena:
večji delež celuloznik mikrofibril
lignin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

medcelične povezave

simplast
apoplast

A

samo primarna celična stena:
PLAZMODEZME= medcelični prehodi/ pore, povezane so citoplazme, prehaja tudi ER
nastanejo ob celični delitvi (GA vezikli oblikujejo celično ploščo, vmes se ujamejo deli ER)
lahko nastanejo tudi naknadno: encimi

še sekundarna celična stena:
PIKNJE= mesta, kjer se sekundarna stena ne naloži; ohranita se primarna stena in osrednja stena, vendar sta bolj porozni (rahla celična stena)

simplast= skupnost protoplastov (plazmalema, citosol, organeli)
apoplast= c. stena + medcelični prostor

pomembna za transport (daljše in krajše razdalje)
po apoplastu hitreje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

delitev jedra= KARIOKINEZA

A

KARIOKINEZA= delitev jedra
interfaza, profaza, metafaza, anafaza, telofaza
CITOKINEZA= delitev citoplazme

mikrotubuli se razporejajo tekom celičnega cikla
-pred začetkom mitoze oblikujejo PREDPROFAZNI PAS
-delitveno vreteno
-zberejo se v osrednjem delu= FRAGMOPLAST, potovanje veziklov iz GA
nastanek plazmodezem: vmes se ujamejo deli ER

ko se celica veča temu sledi tudi c. stena: med že obstoječe se vrivajo nove celulozne mikrofibrile

rastlinske celice nimajo centriolov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

medcelični prostor

A

-shizogeni prostor: nepopolni c. stiki, celulozne mikrofibrile se ne povežejo popolnoma
-lizigeni: celice razpadejo
-reksigeni: deločena tkiva rastejo počasi, druga hitro, celice se raztrgajo (propadejo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

celični tipi

A

-PARENHIMSKE CELICE
tanka primarna c. stena, najbolj raznolike (zaloga škroba, kloroplasti)
občutljive na pomanjkanje vode
evolucijsko najstarejše

-KOLENHIMSKE CELICE
odebeljena primarna c. stena

-SKLERENHIMSKE CELICE
še sekundarna celična stena, programirana celična smrtdveh tipov:
-mehanski sklerenhim: izjemno debela stena, dobra opora
-prevajalni sklerenhim: stana ni tako debela
traheide: evolucijsko starejše, praprotnice in semenke
stična površina čim večja (na več mestih gre lahko voda skozi)
traheje: samo pri krotosemenkah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

vakuola

A

čvrstost, prosojna (če ni barvil)
ostali organeli stisnjeni
turgorski pritisk: če vode manj, oblika ostane enaka, izgubi turgor
plazmoliza: c. membrana odstopi od c, stene
hipertonično okolje= v okolju višja konc., voda izhaja iz celice skozi akvaporine
hipotonično okolje= v celici višja koncentracija

vakuola rahlo zakisana: razlike v konc. protonov gibalna sila za številne molekule
običajno okolica rahlo hipotonočna

funkcije:
-rast
-kopičenje topnih organskih snovi (saharoza, inzulin)
-kopičenje založnih beljakovin
-kopičenje strupenih snovi
-barvila: antociani, betalaini
-zaščita pred UV poškodbami
-lahko prisozni kristali, kalcij kristalizira (ananas)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

oljna telesca/ oleosomi

A

OLJNA TELESCA/ OLEOSOMI
kopičenje maščob/ rastlinskih olj
en sloj fosfolipidov
pogosto v semenih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

plastidi

A

-KLOROPLAST
uvihanje notranje membrane, nastanejo tilakoide
klorofil vezan v membrane tilakoidskladovnice tilakoid= granum
povezuje jih stroma
OH ki nastajajo lahko združijo v škrobna zrna (ko je prevelika konc. sladkorja)

naloga klorofila:
vsrkanje svetlobne energije in energijske pretvorbe
klorofil vezan v fotosisteme (zraven beljakovine)
klorofil A edini prenaša fotone na beljakovine, ostala barvila fotone najprej prenesejo na klorofil A
produkt ATP oz NADPH (reducent)
produkta gresta v calvinov cikel (encim rubisco)
za nastanek ene glukoze potrebnih calvinovih ciklov

-ETIOPLASTI= plastidi, se razvijejo pri rastlinah, ki rastejo pri slabih svetlobnih pogojih
ko prede do osvetlitve se etioplast pretvori v kloroplast

-AMILOPLAST
zaloga snovi in energije
škrob= amiloza+ amilopektin

-KROMOPLASTI
barvila karotenoidi, pomagajo klorofilu A
vidimo jih šele, ko kloroplasti izgubljajo klorofil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

korenina

A

rastlina privzema elemente v ionski obliki
mikrohranila
mineralna prehrana rastlin
na konici: koreninski meristem
da lažje prodirajo so meristemske celice zaščitene z koreninsko čepico + sluzasti ovoj
deferenciacija celic- na povrhnjici nastajajo laski (povečana površina, celice se ne delijo!)

pozitivno nabita hranila (kationi) trdno vezani na prst: korenina jih izpodrine z produkti celičnega dihanja
negativni ioni lažje dostopni, vendar se hitreje spirajo iz tal

nastanek stranskih korenin iz pericikla

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

ksilem floem

A

KSILEM
traheide: evolucijsko starejše
mrtve celice
najprej močno podaljšale, odebelile c. steno, odmrle
piknje
skozi c. steno voda ne prehaja

traheje: razvile šele pri kritosemenkah
širše, še vedno prisotne piknje
med stenami trahej so luknje

ksilemski sok: voda + anorganske (mineralne) snovi
zelo malo sladkorja

Kaj poganja tok vode?
-koreninski pritisk
-transpiracija (izhlapevanje vode) tok vode proti negativnemu potencialu

v ksilemu hitrosti 10x večje

FLOEM
celice samo primarno c. steno, niso mrtve
celice sitastih cevi + spremljevalke (vmes plazmodezme)
celice sitastih cevi: manjkajo organeli, več prostora za pretakanje
po floemu prenašajo virusi
floemski tok vzporedno ali nasprotno od ksilema

Kj poganja floemski tok?
razlika v osmotskem pritisku (razlika v konc.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly