Botanika Flashcards
delitev rastlin
-MAHOVI
-PRAPROTNICE
-SEMENKE
golosemenke
kritosemenke ( eno, dvokaličnice)
življenski cikel
izmenjava 2n in n
pri rastlinah z mejozo nastanejo spore, razvijejo se v večcelično strukturo - GAMETOFIT
šele nato gameta vstopi v oploditev
tkiva
-krovna: meja z okoljem
-prevodna: ksilem, floem
-osnovna (parenhim, kolenhim, sklerenhim)
fotosinteza, založna, oporna tkiva
-meristemi
manjša skupina celic, omogočajo rast, apikalni/vršni
razvoj zarodka
zigota se asimetrično deli
razvija v zarodek- kalček
oblikuje se podolgovata os
oblikujejo se klični listi - srčaste oblike
protoderm- zarodkova povrhnjica
orednji del- zarodne celice za žile
v delu med kličnima listoma- oblikuje apikalni meristem poganjka
na nasprotnem polu- apikalni meristem korenine
preostanek semena hranilno tkivo- endosperm
nekatere vrste brez endosperma- založne snovi kar v kličnih listih
meristemske celice
začetne celice (inicialke)- se stalno delijo
spodnja plast se ohranja kot začetne celice
včasih jo je zaradi napak pri delitvi treba nadomestiti: obstaja skupina celic, ki se ne delijo- območje mirovanja
druga plast se začne podaljševati, nastane zrela celica
ANTIKLINE delitve= pravokotne (steblo/korenina se podaljšuje)
PERIKLINE delitve= vzporedne (steblo se debeli)
delitve praviloma simetrične- ne vedno (prva delitev zigote, listne reže)
celična stena
primarna, sekundarna
osrednja lamela
sestava
sinteza celuloze
prekriva plazmalemo na zunanji strani
vsaka c. ima primarno celično steno
nekatere sekundarno c. steno (bolj noter)
sosednje celice pritisnjene med sabo z OSREDNJO LAMELO= iz polisaharidov pektinov
PRIMARNA c. stena
v glavnem iz celuloze- snop celuloznih molekul= MIKROFIBRILE
hemiceluloze + pektini se vežejo na mikrofibrilni snop (povežejo celulozne fibrile med sabo)
sinteza celuloze:
nastaja z encimi v plazmalemi
kompleks rozeta se premika po fosfolipidnem dvosloju, pod plazmalemo ima tračnice mikrotubulov
ker se premika pušča poravnan snop celuloze v celični steni
SEKUNDARNA c. stena:
večji delež celuloznik mikrofibril
lignin
medcelične povezave
simplast
apoplast
samo primarna celična stena:
PLAZMODEZME= medcelični prehodi/ pore, povezane so citoplazme, prehaja tudi ER
nastanejo ob celični delitvi (GA vezikli oblikujejo celično ploščo, vmes se ujamejo deli ER)
lahko nastanejo tudi naknadno: encimi
še sekundarna celična stena:
PIKNJE= mesta, kjer se sekundarna stena ne naloži; ohranita se primarna stena in osrednja stena, vendar sta bolj porozni (rahla celična stena)
simplast= skupnost protoplastov (plazmalema, citosol, organeli)
apoplast= c. stena + medcelični prostor
pomembna za transport (daljše in krajše razdalje)
po apoplastu hitreje
delitev jedra= KARIOKINEZA
KARIOKINEZA= delitev jedra
interfaza, profaza, metafaza, anafaza, telofaza
CITOKINEZA= delitev citoplazme
mikrotubuli se razporejajo tekom celičnega cikla
-pred začetkom mitoze oblikujejo PREDPROFAZNI PAS
-delitveno vreteno
-zberejo se v osrednjem delu= FRAGMOPLAST, potovanje veziklov iz GA
nastanek plazmodezem: vmes se ujamejo deli ER
ko se celica veča temu sledi tudi c. stena: med že obstoječe se vrivajo nove celulozne mikrofibrile
rastlinske celice nimajo centriolov
medcelični prostor
-shizogeni prostor: nepopolni c. stiki, celulozne mikrofibrile se ne povežejo popolnoma
-lizigeni: celice razpadejo
-reksigeni: deločena tkiva rastejo počasi, druga hitro, celice se raztrgajo (propadejo)
celični tipi
-PARENHIMSKE CELICE
tanka primarna c. stena, najbolj raznolike (zaloga škroba, kloroplasti)
občutljive na pomanjkanje vode
evolucijsko najstarejše
-KOLENHIMSKE CELICE
odebeljena primarna c. stena
-SKLERENHIMSKE CELICE
še sekundarna celična stena, programirana celična smrtdveh tipov:
-mehanski sklerenhim: izjemno debela stena, dobra opora
-prevajalni sklerenhim: stana ni tako debela
traheide: evolucijsko starejše, praprotnice in semenke
stična površina čim večja (na več mestih gre lahko voda skozi)
traheje: samo pri krotosemenkah
vakuola
čvrstost, prosojna (če ni barvil)
ostali organeli stisnjeni
turgorski pritisk: če vode manj, oblika ostane enaka, izgubi turgor
plazmoliza: c. membrana odstopi od c, stene
hipertonično okolje= v okolju višja konc., voda izhaja iz celice skozi akvaporine
hipotonično okolje= v celici višja koncentracija
vakuola rahlo zakisana: razlike v konc. protonov gibalna sila za številne molekule
običajno okolica rahlo hipotonočna
funkcije:
-rast
-kopičenje topnih organskih snovi (saharoza, inzulin)
-kopičenje založnih beljakovin
-kopičenje strupenih snovi
-barvila: antociani, betalaini
-zaščita pred UV poškodbami
-lahko prisozni kristali, kalcij kristalizira (ananas)
oljna telesca/ oleosomi
OLJNA TELESCA/ OLEOSOMI
kopičenje maščob/ rastlinskih olj
en sloj fosfolipidov
pogosto v semenih
plastidi
-KLOROPLAST
uvihanje notranje membrane, nastanejo tilakoide
klorofil vezan v membrane tilakoidskladovnice tilakoid= granum
povezuje jih stroma
OH ki nastajajo lahko združijo v škrobna zrna (ko je prevelika konc. sladkorja)
naloga klorofila:
vsrkanje svetlobne energije in energijske pretvorbe
klorofil vezan v fotosisteme (zraven beljakovine)
klorofil A edini prenaša fotone na beljakovine, ostala barvila fotone najprej prenesejo na klorofil A
produkt ATP oz NADPH (reducent)
produkta gresta v calvinov cikel (encim rubisco)
za nastanek ene glukoze potrebnih calvinovih ciklov
-ETIOPLASTI= plastidi, se razvijejo pri rastlinah, ki rastejo pri slabih svetlobnih pogojih
ko prede do osvetlitve se etioplast pretvori v kloroplast
-AMILOPLAST
zaloga snovi in energije
škrob= amiloza+ amilopektin
-KROMOPLASTI
barvila karotenoidi, pomagajo klorofilu A
vidimo jih šele, ko kloroplasti izgubljajo klorofil
korenina
rastlina privzema elemente v ionski obliki
mikrohranila
mineralna prehrana rastlin
na konici: koreninski meristem
da lažje prodirajo so meristemske celice zaščitene z koreninsko čepico + sluzasti ovoj
deferenciacija celic- na povrhnjici nastajajo laski (povečana površina, celice se ne delijo!)
pozitivno nabita hranila (kationi) trdno vezani na prst: korenina jih izpodrine z produkti celičnega dihanja
negativni ioni lažje dostopni, vendar se hitreje spirajo iz tal
nastanek stranskih korenin iz pericikla
ksilem floem
KSILEM
traheide: evolucijsko starejše
mrtve celice
najprej močno podaljšale, odebelile c. steno, odmrle
piknje
skozi c. steno voda ne prehaja
traheje: razvile šele pri kritosemenkah
širše, še vedno prisotne piknje
med stenami trahej so luknje
ksilemski sok: voda + anorganske (mineralne) snovi
zelo malo sladkorja
Kaj poganja tok vode?
-koreninski pritisk
-transpiracija (izhlapevanje vode) tok vode proti negativnemu potencialu
v ksilemu hitrosti 10x večje
FLOEM
celice samo primarno c. steno, niso mrtve
celice sitastih cevi + spremljevalke (vmes plazmodezme)
celice sitastih cevi: manjkajo organeli, več prostora za pretakanje
po floemu prenašajo virusi
floemski tok vzporedno ali nasprotno od ksilema
Kj poganja floemski tok?
razlika v osmotskem pritisku (razlika v konc.)
