predavanja

Question 1

prokariontske c.

barvanje bakterij po gramu

Answer 1

prokariontska c.
nukleoid, kapsula, ribosomi, citoplazma, pil, biček, plazmid
krožni kromosom, samo eksoni (kodirajoči odseki DNA)
c. stena: peptidoglikan (murein)
povezovanje v biofilme
imajo citoskelet
velikost - 1mikrometer

GRAM+
debela c. stena (peptidoglikan)
zadržijo vijola barvilo

GRAM-
tanek sloj peptidoglikana
zunaj dodatna membrana
vijola barvilo se spere, rdeče obarvanje

Question 2

dinamika membran

Answer 2

-lateralna difuzija= molekule se premikajo v ravnini svojega podsloja
-flip flop premiki
-premikanje repkov
-rotacija
-lipidni rafti= skupki določenih molekul, med sabo povezane, veliko glikolipidov
-spreminja debelina membrane

Question 3

strukture membrane

Answer 3

-mikrovili: absorbcija, negibljivi, aktinski citoskelet
-migetalke/ bički: noter mikrotubuli, premikanje (mikrotubui+ motorični proteini)
-bazalni labirint: uvihki na bazalni strani
-medcelični stiki

Question 4

aktivni transport

Answer 4

proti gradientu
-sklopljeni transport
antiport: različna smer
simport: ista smer
-vazava ATP
-s svetlobo
-v smeri drugega gradienta

Question 5

celično jedro
vmesni prostor
jedrne pore
kromatin

Answer 5

notranja in zunanja membrana: vmes perinuklearni prostor

jedrne pore
v poro receptor IMPORTIN: prepozna sekvenco, signalno zaporedje
iz pore: EKSPORTIN

jedrna lamina (skelet)
intermediarni filamenti povezani s kromatinom in proteini

kromatin= DNA+ histoni+ drugi proteini
heterokromatin- bolj zgoščen
evkromatin- manj zgoščen

Question 6

vezikularni transport

Answer 6

ENDOCITOZA= c, zajame del snovi iz medceličnine
nastane zgodnji endosom: nekateri nazaj na začetno poziciji, drugi zorjenje in združenje z lizosomom
-klaritinski vezikli (specifična)
receptor na plazmalemi, nastane vezikel, izgubi plašč, zorjenje
-fagocitoza (specifična)
-mikropinocitoza (nespecifična)
celica zajame večji del citoplazme

EKSOCITOZA
transgolgi omrežje
-konstitutivna sekrecija (imajo vse celice)
vezikli takoj potujejo do plazmaleme
-regulirana sekrecija
zorjenje veziklov, kopičenje v citoplazmi, masovna sekrecija

Question 7

celično ogrodje- citoskelet

Answer 7

-AKTINSKI FILAMENTI
oblika celice, premikanje gibanje
v mišicah, kontrakcije v celicah, mehanska opora
lahko veže na plazmalemo
nesemetričen
povezovanje v snope

-MIKROTUBULI
pozicioniranje organelov, znotrajcelični transport
bički in migetalke
delitveno vreteno
asimetričen
centrosom

-INTERMEDIARNI FILAMENTI
mehanska trdnost
različna skupina proteinov

Question 8

osnovne organizacije tkiv, naštej tkiva

Answer 8

epitelno
vezivno
mišično
živčno

Question 9

medcelični stiki
epitelno tkivo
ekso endokrine

Answer 9

medcelični stiki
-tesni stiki: 4 krat prečijo membrano, paracelularni transport
-sidrni stiki: mehanska trdnost epitelov
adherentni= povezujejo s sosednjimi transmembranskimi proteini vezanimi na aktinske filamente
dezmosomi= povezujejo s sosednjimi transmembranskimi proteini vezanimi na intermediarne filamente (celica- celica)
hemidezmosomi (celica- bazalna lamina)
-presledkovni stiki: zgrajeni iz kanalčkov- direktna povezava

hitro obnavljanje epitelov
tvorba žlez:
eksokrine (izločajo v lumen)
endokrine (izločajo v kri)

Question 10

vezivna tkiva

Answer 10

veliko zunajceličnega matriksa
povezava celice z zunajceličnim matriksom= proteini INTEGRINI (transmembranski proteini vezani na aktin)

fibroblasti= mlade celice
fibrociti= dokončno diferencirane celice vezivnega tkiva

Question 11

hrustančno tkivo

Answer 11

največ hialini hrustanec= steklast, pokosteni
hondroblasti= mlade c
hondrociti= že diferencirane
ni direktnih povezav, vsaka c obdana z medceličnino
avaskularno tkivo= ne vsebuje žil
perihondrij= ovojnica, ki obdaja hrustanec (noter žile)

-elastini hrustanec= v zunajc matriksu več elastina
-fibrialni hrustanec= odporen na mehanske pritiske

Question 12

kostno tkivo

Answer 12

dobro prekrvavljeno
mineraliziran, kalcificiran matriks
osteoblasti= mlade c.
osteociti= že diferencirane
2 tipa (razlika v arhitekturi)
-kompaktno
organizacija v osteone, obdajajo jih kanali
-gobasto/ spužvasto

osteoklasti= celice, ki razgrajujejo kostnino
na eni strani stik z zunajc matriksom
obroč aktinskega citoskeleta
ATP črpalka, zakisanje. demineralizacija

Question 13

krvne celice

Answer 13

tekoča medceličnina= plazma
-ERITROCITI (rdeče krvničke)
-LEVKOCITI (bele krvničke)
granulociti
agranulociti: limfociti (T: celice ubijalke, B: izdelujejo protitelesa), monociti (fagocitoza)
-TROMBOCITI (krvne ploščice) strjevanje krvi

Question 14

mišična tkiva

prečnoprogato
endomizij
empimizij
miofibrila

Answer 14

-PREČNOPROGASTO TKIVO
mišična c= mišično vlakno
ENDOMIZIJ= vsaka celica obdana z vezivno ovojnico
EMPIMIZIJ= vezivna ovojnica okoli snopa vlaken
MIOFIBRILA= mišično vlakno iz miofibrila (snop aktina in miozina)
plazmajema zajeda v notranjost= T TUBULI
na z liniji zgoščeni proteini

matične celice= SATELITSKE CELICE (enojedrne, majhne, blizu mišičnih celic)
-nadomeščajo same sebe
-predniške celice (MIOBLASTI) za mišice
zlivajo se med sabo (nova vlakna)
zlivajo se z že obstoječim vlaknom (obnova)
večjedrne mišične celice se ne delijo več!!

-GLADKO MIŠIČNO TKIVO
zgostitve= številni proteini za pritrjevanje akrinskih filamentov
se delijo

Question 15

živčno tkivo

Answer 15

nevroni + glia celice
po funkciji:
-senzorični
-motorični
-integrativni (največ)

po obliki:
-multipolarni: veliko dendritov en akson
-bipolarni: en dendrit, en akson
-ksevdomultipolarni: dve veji

ganjliji v PŽS= skupni som nevronov, povezuje dele PŽS in CŽS

glia celice
-SCHWANOVE celice PŽS
mielinske ovojnice: ena Schwanova celica ovije en del aksona (zaščita, pospešitev signala)
Ranvijevi zažetki: generiranje akcijskega potenciala
-ASTROCITI CŽS
v možganih, zvezdaste oblike
stik s cerebrospinalno tekočino in žilami
regulirajo transporte snovi
-OLIGODENDROCITI
ovijajo okoli aksonov, ena celica ovije več aksonov

krvno možganska pregrada: bariero tvori epitel žile, bazalna lamina epitela, izrastki astrocitov

Question 16

integument
nevretenčarji
členonožci
pigmentne celice

Answer 16

enoslojni epidermis + dodatne strukture
členonožci: epidermis izloča kutikulo (več slojev)
-epikutikula: najtanjša (voski)
-prokutikula: hitinsko, preteinsko ogrodje (ekso, endokutikula)
-enoslojni epidermis

pigmentne celice dveh tipov: KROMATOFORE
-obarvanost odvisna od pozicije granul, transport prek mikrotubulov
-povezane z gadkimi mišičnimi celicami (hitreje)

Question 17

integument človek
zgradba kože
zgradba vrhnjice
vrste celic

Answer 17

koža pri človeku:
epidermis (povrhnjica): karateniziran sloj
dermis (usnjica): gosto neurejeno vezivno tkivo, žleze, živci
hipodermis (podkožje): maščobno + vezivno tkivo

EPIDERMIS
rožena plast
zrnata plast
trnasta plast
bazalni sloj

delitev v bazalnem sloju: obnavlja se pul bazalnih celic + celica gre v diferenciacijo navzgor (odvisno od tega kako se postavi delitveno vreteno)

zaščita pred izgubo vode (med zrnato in poroženelo plastjo)
celice imajo LAMELARNA telesca: izločjo lipide

celica napolnjena s keratinskimi vlakni ce odlušči (proti vrhu višji pH: razgradi dezmosomalne povezave)

-keratinociti= osnovne celice epidermisa, proizvajajo beljakovino keratin, v bazalnem sloju stebričaste, potujejo navzgor
-melanociti= pigmentne celice v bazalnem sloju, z izrastki segajo v višje sloje, proizvajajo melanin, melaninske granule morajo priti v keratinocit
-Langerhansove celice= pomembne za imunski odziv

DERMIS
veliko žil in medceličnine
zgoraj bolj rahlo, spodaj gosto vezivo

žleze lojnice in znojnice
senzorni končiči

Question 18

dihala
žuželke
nevretenčarji
ribe

Answer 18

žuželke- vzdušnice ali traheje (sistem iz hitina, nagubana površina)

škrge nevretenčarji
zunanje škrge, povečane površine epitela

ribe škrge
zmožne pospeševat tok vode (odpiranje, zapiranje ust)
protitočni sistem

Question 19

človekov respiratorni sistem

Answer 19

PREVODNI DEL: zrak se segreje, očisti, ovlaži
nosna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnici (bronhusi), bronhioli
RESPIRATORNI DEL: respiratorni bronhioli, alveolarni vodi, alveoli

-nosna votlina
respiratorna sluznica: stebričaste oporne epitelne celice + čutilne celice (bipolarni nevroni)
-sapnik
respiratorni epitel: stebričaste celice z migetalkami
žlezne celice izločajo sluz
polkrožni hrustančni obročki (s starostjo delno prehaja v kost)
po sapniku navzdol se epitel tanjša, žlezne celice izginjajo, hrustanca vedno manj

RESPIRATORNI DEL
alveolarna vrečka z alveoli (alveol= pljučni mešiček)
krvni prepleti kapilar
stena med dvema alveoloma= medalveolarni pretin
izjemno tanek epitel, dva tipa epitelnih c:
-PNEVMOCIT 1: velike, zelo tanke, večino površine
-PNEVMOCIT 2: manjši del, drugačne oblike, producirajo in izločajo SURFAKTANTE (imajo lamelarna telesca): preprečuje kolaps pljuč, poveča površinsko napetost

vmes ogromno kapilar, malo veziva (fibroblasti), makrofag (= dust cells, fagocitirajo molekule v steni alveola + izrastki v alveolarni lumen)

Question 20

obtočila
žuželke
deževnik
vretenčarji

Answer 20

žuželke
odprt cirkulatorni sistem
hemolimfa= transportna tekočina (prenaša hranila in odpadne metabolite, NE kisika)

deževnik
enostaven zaprt cirkulatorni sistem, kri se oksigenira čez površino

vretenčarji
-enojen krvni obtok (ribe, škrge)
-dvojni krvni obtok (organizem z pljuči)
mali (pljučni) in veliki (sistemski) krvni obtok

Question 21

obtočila
zgradba žil
arterije
vene
kapilare

Answer 21

zgradba žil (stena iz 3 slojev)
-tunika intima: endotel + tanjše vezivo, obdaja lumen
-tunika media: celice gladkih mišic (vazokonstrikcija, krvni tlak), cirklarna namestitev, kolagenska in elastična vlakna
-tunika adventicija: nujbolj zunanji del, vezivna ovojnica

endotel= enoslojni epitel
-regulacija transportov
-izločanje snovi: preprečuje lepljenje trombocitov
-vpliv na celice gladkih mišic (vazorelaksacija- vpliv NO, vazokonstrikcija- sproščanje kalcija)

ARTERIJE
tunica media debel sloj
elastične: elastične lamele v zunaj c. matriksu t. media
mišične: najbolj intenzivno poganjajo kri, prevladuje gladko mišičje

VENE
potekajo ob arterijah, večji diameter, tanjša stena
tanjša tinika media
debelejša tunika adventicija (več veziva)

KAPILARE
-sklenjene: največ, tesni stiki med celicami, v celoti obdane z bazalno lamino
-fenestrirane: endotelne c. razvejane oblike, ponekod med lumnom in zunanjostjo samo bazalna lamina (v ledvicah)
-nesklenjene/ sinusoidne: razvejana oblika celic, nesklenjena (mrežasta) bazalna lamina (v jetrih)

Question 21

izločala
enostavni organizmi
deževniki
žuželke

Answer 21

najbolj enostaven sistem izločal: protonepridiji (tubuli, cevke)

deževniki: nepridiji (okrog cevk kapilarno omrežje, reabsorbcija snovi, pore na površini)

žuželke: malphigijeve cevke (aktiven transport ionov v cevke, na koncu reabsorbcija vode)

Question 22

izločala
sečila

Answer 22

sečila: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica
ekskrecija: izločanje odpadnih metabolitov

LEDVICE
obdaja vezivna kapsula + maščobno tkivo
korteks= ledvična skorja, noter ledvična telesca
medula= sredica

osnovna enota = NEFRON
ledvično telesce + ledvične cevke
ledvice močno prekrvavljene, kri prihaja po ledvični arteriji
LEDVIČNO TELESCE
dovodna arterija- preplet kapilar= GLOMERUL
fenestrirane kapilare, PODOCITI prekrivajo površino kapilar- tu čez poteka filtracija v urinski prostor
BOWMANOVA KAPSULA= obdaja preplet kapilar
primarni urin potuje v proksimalni zviti tubul
LEDVIČNE CEVKE
proksimalni zviti tubul
Henleyeva zanka
zbiralna cevka

sečevod in sečni mehur iz posebnega večslojnega epitela= UROTELA (neprepusten)

Question 23

prebavila
prebavna cev
prebavne žleze
sloji prebavne cevi

Answer 23

prebavna cev: ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo
prebavne žleze: žleze slinavke, jetra, trebušna slinavka

PREBAVNA CEV iz 4 slojev:
-sluznica (mucosa)= epitel + vezivo + gladko mišičje
sekrecijske in absorbcijske celice, zaščitne bariere, vzdolž prebavne cevi najbolj razlikujeje epitel
-podsluznica (submucosa)= gosto neurejeno vezivo
-mišična plast (gladko mišičje)
-zunanja vezivna plast (seroza)

Question 24

prebavila želodec

Answer 24

enoslojen, naguban, stebričasti epitel
želodčne jamice
4 tipi celic:
-mukoidne: izločajo sluz
-pepsinogene: izločajo pepsinogen, pod vplivom kislega pH se pretvori v pepsin (=encim za razgradnjo beljakovin), največ na dnu ugreznitev
-acidogene: tvorijo HCl
-enteroendokrine: izločajo različne hormone

Question 25

prebavila tanko črevo

Answer 25

največji del prabavnih procesov in absorbcije
-svanajstnik
-tešče črevo
-vito črevo

zelo povečana površina (s 3 strukturami)
-cirkularne črevesne gube (nagubana sluznica in podsluznica)
-vili (izvihki-resice in ugubanje-kripte)
-mikrovili, nagubanje na plazmalemi

po notranjosti fenestrirane kapilare (absorbcija snovi v kri)

4 tipi celic epitela tankega črevesa
-ENTEROCITI: največ, imajo mikrovile, absorbcija
prebavni encimi za OH (laktaza, maltaza) in za proteine
-ČAŠICE: sekrecijske, izločajo mukus, mukus iz glikoproteinov mucinov
mucini tvorijo gele (izločajo čašaste celice) + transmembranski mucini (glikokaliks)
tanko črevo en sloj mukusa (polj porozen)
debelo črevo dva sloja
-PANETHOVE CELICE: produkcija protimikrobnih substanc
-ENTEROENDOKRINE CELICE: izločajo hormone v medceličnino in kri

Question 26

jetra

Answer 26

jetrne celice = hepatociti
funkcije:
tvorba žolča (ta gre v dvanajstnik)- emulcipator, absorbcija lipidnih snovi, detoksifikacija
metabolizem OH
metabolizem lipidov
razgradnja toksinov
zaloge vitamina A in železa

poseben krvni obtok: četrtina oksigenirane krvi, ostalo iz jetrne portalne vene

enote jeter= LOBULI
na sredini žila (kri odteka iz jeter)
na strani kri priteka v jetra (kapilare sinusoide)
komponente žolča tečejo v drugi smeri
hepatociti razvrščeni v ploščah
DISSEJEV PROSTOR: med steno kapilare in nagubano bazalno plazmalemo hepatocita
ITO CELICE: lipidne kaplje, noter vitamini A v estrski obliki

Question 27

trebušna slinavka

Answer 27

-EKSOKRINA FUNKCIJA
večino izločajo v lumen (rožaste oblike)
sintetizirajo prebavne encime, v citoplazmi čakajo na eksocitozo
-peptidaze: razgrajujejo proteine
-encimi ki razgrajujejo sladkorje, lipine, nukleinske kisline
-ENTEROKINAZA= aktivira tripsinogen v tripsin, ta aktivira še druge encime

-ENDOKRINE CELICE
majhen delež
Langerhansovi otočki
-celice ALFA: glukagon (simulira sproščanje glukoze)
-celice BETA: inzulin (znižanje glukoze v krvi)
-celice GAMA; somastotin (zavira sekrecijo inzulina in glukagona)

Question 28

spermatogeneza

Answer 28

testisi- semenski kanalčki
tvorba hormonov in spolnih celic
Leydigove celice: tvorba testosterona

semenski kanalčki
spermatogoniji- primarni spermatociti- sekundarni spermatociti- spermatide

sertolijeve celice= ogromne celice v steni kanalčka, epitelne celice, držijo strukturo, medsebojno povezane

oblikuje se biček, zgostitev dna, koničasto jedro, iz golgijevih veziklov se oblikuje AKROSOM

Question 29

oogeneza

Answer 29

jajčniki (ovariji)
tvorba gamet, tvorba hormonov (estrogen, progesteron)
folikel= zoreča jajčna celica
rodimo se z velikim št. primordialnih foliklov
puberteta: več primordialnih foliklov gre v razvoj, sprosti se ena jajčna celica
razvoj folikla: tvorba zunajceličnega matriksa= cona pelucida
primordialni folikel- primarni folikel- sekundarni folikel- zrel folikel

oploditev
spermalna celica se približa-sproščanje encimov
akrosomska reakcija= sprostitev encimov, omogočajo prodiranje skozi cono pelucido
povezava spermalne celice na glikoprotein (prepoznava ustreznih)
šele nato stik plazmalem
ko pride do stika plazmalem- sproščanje kortikularnih granul iz jajčne celice, spremenijo se molekule v coni pelucidi, druge spermalne celice ne morejo več prodreti

Question 30

dioblastični
triploblastični

Answer 30

DIOBLASTIČNI= nastaneta samo dve zarodni plasti (ni mezoderma)
ne poteče gastrulacija

TRIPLOBLASTIČNI= vse tri zarodne plasti
acelomati= ni celoma (znotraj mezoderma ni votline)
psevdocelomati= telesna votlina nastane iz blastocela, ni popolnoma obkrožen z mezodermom (samo na zunanji strani)
celomati= sekundarna telesna votlina, blastocela ni več, celom popolnoma obdan z mezodermom

Question 31

protosomi
devterosomi

Answer 31

PROTOSOMI
med gastrulacijo nastane blastopor (prva odprtina) na tem mestu nastanejo usta (nevretenčarji)

DEVTEROSOMI
iz prve odprtine nastane anus (vretenčarji, iglokožci)