Vaje

Question 1

Cvet kritosemenk.

Answer 1

Primarni periant= čaša, sekundarni periant= venec

Plodni listi (karpeli) in razvoj pestičev:

• plodni listi nosijo semenske zasnove z jajčnimi celicami
• robovi plodnih listov so zrasli v pestiče, semenske zasnove pa so v notranjosti pestičev
• na pestiču ločimo plodnico, vrat in brazdo. Pregrado med plodnimi listi imenujemo septa
• ločimo monokarpne gineceje (plodnica iz enega plodnega lista) in polikarpne gineceje (plodnica iz več plodnih listov)
• Za narastlo plodnico je značilno, da je na najvišjem mestu na cvetišču, vsi drugi cvetni elementi so pod njo.
• podrasla plodnica je na dnu pogreznjena v cvetišče, s katerim je zrasla.
• polpodrasla plodnica je na dnu pogreznjena v cvetišče in samo na spodnjem delu je zrasla z njim.

Question 2

Čašni in venčni listi.

Answer 2

ČAŠA

• čašni listi so se razvili iz ovršnih

VENEC

• venčni listi so se razvili iz sterilnih prašnikov, sploščenih prašnic ali izjeme iz ene polprašnice

Question 3

Zgradba prašnika.

Answer 3

Vsak prašnik sestoji iz prašnične niti in praščnice, ki je sestavljena iz dveh polprašnic, ki ju povezuje sterilno tkivo konektiv, v katerem je žila.

Vsaka polprašnica sestoji iz dveh pelodnih vrečk ali mikrosporangijev v katerih nastajajo pelodna zrna.

Stomium: mesto, kjer se odpre pelodna vrečka

Question 4

Zgradba pestiča.

Answer 4

• na pestiču ločimo plodnico, vrat in brazdo. Pregrado med plodnimi listi imenujemo septa
• ločimo monokarpne gineceje (plodnica iz enega plodnega lista) in polikarpne gineceje (plodnica iz več plodnih listov)
• Za nadrastlo plodnico je značilno, da je na najvišjem mestu na cvetišču, vsi drugi cvetni elementi so pod njo.
• podrasla plodnica je na dnu pogreznjena v cvetišče, s katerim je zrasla.
• polpodrasla plodnica je na dnu pogreznjena v cvetišče in samo na spodnjem delu je zrasla z njim.

Question 5

Plodni listi ali karpeli.

Answer 5

• plodni listi nosijo semenske zasnove z jajčnimi celicami
• robovi plodnih listov so zrasli v pestiče, semenske zasnove pa so v notranjosti pestičev

Question 6

Oprašitev.

Answer 6

Je prenos pelodnih zrn na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk
Ločimo dve vrsti opraševanja:

1. samolastno opraševanje in samoplojevanje (avtogamija)
   * oprašitev opravljajo pelodna zrna iz istega cveta
   * tudi oprašitev s pelodnimi zrni drugih cvetov iste rastline
   * kleistvgamija; opraševanje se opravi že v popku in zato se cvetovi sploh ne odpirajo
2. medsebojno, tujeplodno opraševanje (alogamija)
   * seme se razvije le če oprašijo brazdo pelodna zrna iz cvetov drugih rastlin iste vrste.

Question 7

Opiši zoogamijo.

Answer 7

• s pomočjo žuželk,ptičev,polžev
• žuželke obiskujejo cvetove zaradi pelodnih zrn, barvitosti, dišečih eteričnih olj, ter nektarja iz medovnikov
• nektarne žleze se lahko razvijejo na vseh cvetnih elementih

Question 8

Opiši anemogamijo.

Answer 8

• vetrocvetke imajo sorazmerno majhne cvetove z reduciranim cvetnim odevalom
• brazde pestičev so večinoma papilozne in zunaj cveta, da lahko ulovijo pelodna zrna
• moški cvetovi so pogosto združeni v mačičasta socvetja
• pelodnih zrn je veliko, so zelo lahka

Question 9

Opiši hidrogamijo.

Answer 9

Je opraševanje z vodnim tokom, ki se pojavlja pri podvodnih rastilnah.

Question 10

Oploditev.

Answer 10

Kritosemenke pelodna zrna sprejemajo na brazdi.

Brazda je pogosto papilozna ali ima razne trihome, ki izločajo brazdni sekret, ki sproži kalitev pelodnih zrn.

Pod brazdo in v vratu je stigmoidno tkivo, ki olajša rast pelodne cevi in jo prehranjuje.

Pod vplivom brazdnega sekreta zraste intina pelodnega zrna v pelodno cev.

POROGAMIJA je način rasti pelodne cevi, ko le ta zraste direktno proti semenskim zasnovam, tudi skozi večje zračne prostore na poti.

Pri APOROGAMIJI pa pelodna cev ne more preraščati večjih zračnih prostorov, ampak raste le po tkivih.

Ko pelodna cev prodre do semenske zasnove in zarodkovega mešička se pod vplivom encimov odpreta zarodkov mešiček in konica pelodne cevi, nato se kritosemenke dvojno oplodijo.

Ena spermalna celica se združi z jedrom v sredini zaroodkovega mešička v triploidno (3n) celico, iz katere nastane triploidno hranilno tkivo- sekundarni endosperm(=rezultat dvojne oploditve)

Primarni endosperm-golosemenke, sekundarni endosperm-kritosemenke

Question 11

Opiši navzkrižno opraševanje in samoopraševanje.

Answer 11

Navzkrižna oprašite je kadar na brazdo pestiča enega osebka padejo pelodna zrna drugega osebka. Samooprašitev pa je oprašitev s pelodom iz istega cveta. Rezultat samoopraševanja so potomci z manj genotipi, kot pri navzkrižnem opraševanju, kar zmanjšuje njihovo sposobnost, da se prilagodijo spremenjenim razmeram v okolju.

Question 12

Kdo je prvi opisal heterostilijo.

Answer 12

Na pojav heterostilije je že leta 1877 opozoril Darwin in ga opisal kot »legitimno in nelegitimno« parjenje med dvema oblikama cvetov. Opisal ga je pri vrsti navadnega jegliča, kjer ločimo cvetove z dolgimi vratovi pestiča, kjer je brazda pestiča nad prašnicami (PIN) in pri cvetovih s kratkimi vratovi pestiča, kjer so prašnice nad brazdo pestiča (THRUM). Pelod iz cvetov, ki imajo dolge prašnike in kratke vratove pestiča, lahko oplodi le plodnice cvetov, ki imajo kratke prašnike in dolge vratove pestiča. Navzkrižna oploditev preprečuje tudi velikost pelodnih zrn; dolgovrati pestiči imajo na brazdi debele, bradavičaste papile ter majhen pelod. Kratkovrati pestiči imajo velik pelod, nitaste papile in tanke brazde.

Question 13

Morfološko-funkcionalne poteze.

Answer 13

Morfološko-funkcionalne poteze pri rastlinah se nanašajo na specifične značilnosti, ki povezujejo obliko (morfologijo) rastline z njenimi funkcijami in ekološkimi vlogami. Te poteze so ključne za razumevanje, kako rastline rastejo, se prilagajajo svojim okoljskim pogojem in kako interagirajo z drugimi organizmi v ekosistemu. Vključujejo tako strukturne značilnosti kot tudi fiziološke in ekološke funkcije. Spodaj je nekaj glavnih kategorij morfološko-funkcionalnih potez:

• listne poteze: velikost in oblika listov, debelina listov, listna površina
• koreninske poteze: globina in razvejanje korenin, debelina korenin
• stebelne poteze: debelina stebel, prožnost in trdnost stebel
• reproduktivne poteze: velikost in oblika cvetov, število in velikost semen
• ekofiziološke poteze: fotosintetski tip, stopnja transpiracije, razmerje med koreninami in nadzemnimi deli
• obrambne poteze: kutikula in voskaste prevleke, trni in bodice, kemične obrambne snovi

Question 14

Zahteve za postavitev poskusa v ekologiji.

Answer 14

• Poznavanje začetnega stanje
• Ponovitve
• Kontrola
• Pasti pri ekoloških poskusih

Question 15

Velikost in oblika vzorčne enote/popisne ploskve.

Answer 15

MANJŠE popisne ploskve

• Invazivne vrste
• Oblikovanje združb
• Nivo vrste

VEČJE popisne ploskve

• Nadzorovane poskuse - Monitoring
• Določanje vrstne pestrosti

Question 16

Koliko popisnih ploskev potrebujemo?

Answer 16

• Odvisno od vrste raziskave
• Kakšno je območje – homogeno ali heterogeno
• Statističnih analiz
• Stroškov

Question 17

Pseudoreplikacije.

Answer 17

• Vzorci morajo biti med samo neodvisni
• Kadar vzorci niso porazdeljeni v prostoru ali času

Question 18

Primerjajte ekološko pridelano seme in ne ekološko pridelano seme. Se rastline vzgojene iz ekološko pridelanega semena razlikujejo od ne ekološko pridelanega semena glede na: biomaso – nadzemno in podzemno, okus, višino rastline?

Answer 18

Pri rukoli pa je po številu kalic bilo ekološko seme manj uspešno.
Dolžina kalice se je semenoma malo razlikovala, pri ekološkem semenu je bila nižja (- 0,5 cm). Korenina pa malo bolj (- 1cm), pri ekološkem semenu je bila manjša.

Pri kreši je bilo število kalic pri ekološkemu in navadnemu podobno. Dolžina kalice in korenine ekološkega semena je malo daljša kor pri navadni (kalica - 0,5 cm, korenina -1 cm).

Question 19

Je kakšna razlika pri klitju semen (ekološko pridelano seme in ne ekološko pridelano seme)?

Answer 19

Več kalic je bilo pri navadni rukoli. Med semenoma kreše pa se ni bistveno razlikovalo.

Question 20

Kako se vrsti »obnašata« v monokulturi in kako če sobivata?

Answer 20

Pri sobivanju ekoloških semen je bila dolžina kaljic in korenin primerljiva. Pri navadnih semenih pa so dolžina kalic in korenin rukole daljše kot kreše.
V monokulturah pa sta navadna semena primerljiva. Ekološka kreša ima daljšo kalico in korenino.

Question 21

Seme.

Answer 21

Semena zagotavljajo rastlinski vrsti preživetje v času in prostoru.

Ključnega pomena je, koliko semen naj rastlina proizvede, kako pogosto, kako velika naj bodo. Pri ohranjanju vrste oz. populacije je pomembno, kako uspešno se semena raznašajo, v kakšnih pogojih uspejo vzkliti, kako dolgo ostanejo kaliva in še mnogo drugega. Navedene značilnosti semen imajo širši pomen kot zgolj za preživetje vrste, saj vplivajo tudi na vrstno sestavo rastlinskih združb.

Question 22

Dormanca.

Answer 22

Pojav poznamo tudi pri živalih – anabioza – fiziološko stanje dormance pogojene s specifičnimi pogoji, ki jo sprožijo oz. prekinejo. Diapavza je mehanizem za preživetje pričakovanih, torej napovedljivih neugodnih razmer in je še posebej pomembna za enoletnice.

Question 23

Kalitev.

Answer 23

Zrela semena odpadejo od materinske rastline in se slej ko prej znajdejo v tleh.
Kalitev lahko poteče takoj ali z zakasnitvijo. Med tem semena tvorijo semensko banko tal. Od tega kdaj bodo vzklila in kako dolgo lahko ostanejo v živa, je določena trajnost semenske banke.

Question 24

Zoohorija.

Answer 24

Za epizoohorni način razširjanje semen in plodov so prav tako potrebne morfološke prilagoditve: kaveljci, lepljivi trihomi, bodice,.. Tak način raznašanja je za rastline relativno ugoden, saj ni potrebna nagrada za prenašalca. Pomemben je čas, kdaj se seme iztrga iz kožuha (Slika 38). Čas, koliko časa je seme ujeto na živali predstavlja tisti največji potencial za razširjanje na dolge razdalje. Npr. mali in veliki sesalci so dobri prenašalci (100 m do 1 km). Če seme ostane neopaženo in si ga živali same ne sčistijo – npr. v ptičjem perju, se lahko zelo daleč prenese. Podobno kot dlje kot traja prebava znotraj prebavila, lahko ostane seme v kožuhu vse dokler žival ne pogine, odvrže dlako, perje… Na taka občasna razširjanja na dolge razdalje nakazuje tudi prevladovanje takšnih vrst na samotnih otokih.

Plodovi in semena, ki jih prenašalci prenašajo endozoohorno, so po poti skozi prebavni trakt do te mere spremenjena, da postanejo pogosto nezanimiva za granivorne vrste ali pa za patogene organizme.

Question 25

Anemohorija.

Answer 25

Prenašanje z vetrom.

Question 26

Mirmekohorija.

Answer 26

Raznašanje semen in plodov z mravljami je oblika mutualizma. Rastlina profitira z
raznašanjem, mravlja dobi hrano.

Question 27

Semenska banka.

Answer 27

Naravno skladišče semen in plodov številnih rastlinskih vrst, ki so na površini ali v tleh različnih ekosistemov in ki ob ustreznih razmerah predstavljajo kaljivo – življenjsko sposobno seme, imenujemo talna semenska banka. Talne semenske banke imajo pomembno vlogo pri
dinamiki vegetacije, še posebej če pride do kakšnih motenj v naravi (požari, goloseki, erozije, (pre)intenzivna paša …), takrat lahko semena v tleh nazaj kolonizirajo nastali prostor. Kako hitro lahko nek habitat obnovi vrstno sestavo, proizvodnjo in ekološke vrednosti je odvisno od vrstne sestave semen v tleh in dolgoživost semen. Prisotnost nekaterih semen v tleh je lahko le začasna, kar pomeni, da se lahko potencial talne semenske banke izčrpa v naslednjem vegetacijskem obdobju. Po drugi strani pa so lahko v talni semenski banki tudi semena, ki so vitalna in sposobna reprodukcije tudi po nekaj letih. Talne semenske banke imajo pomembno vlogo v različnih ekosistemih. Vsako seme, ki ostane na polju, travniku, gozdu, itd. lahko postane del talne semenske banke.

Question 28

Kalitev semen v semenski banki.

Answer 28

Na samo kalitev semen v talni semenski banki vplivajo številni dejavniki oz. kombinacije
kompleksnih dejavnikov v tleh. Prepletajo se vplivi lastnosti tal, specifične talne razmere in
klimatski dejavniki ter prisotnost rastlinskih hormonov v semenih.

Question 29

Kateri dve metodi se uporabljata za ločevanje semen, za določanje talne semenske banke?

Answer 29

V splošnem sta v uporabi dve metodi ločevanja semen, za določanje talne semenske banke; in sicer metoda s plavitvijo in metoda s presejevanjem.

Obe metodi sta zelo učinkoviti za
določanje relativno velikih semen, težav pa nastanejo pri zelo majhnih semenih z veliko organskega materiala.

Metoda s plavitvijo je primerna za določanje talne semenske banke ene
rastlinske vrste, saj pri tej metodi vzorce tal spiramo z različnimi solnimi raztopinami, s točno določeno gostoto. Semena se tako ločijo od organskih in mineralnih delcev vzorca z lastno, vrstno značilno, specifično maso.

Druga metoda pa je izločanje semen s presejevanjem, kar počnemo s presejevanjem talnih vzorcev skozi sita z različno gostoto mrež. S to metodo lahko odkrivamo zelo majhna semena (najfinejše mreže so velike 0,25 in 0,1 mm) in ta metoda nam olajša tudi štetje in razvrščanje semen po velikost.

Question 30

Vegetativno razmnoževanje.

Answer 30

Zelnate trajnice se razmnožujejo s semeni kot tudi vegetativno. Npr. v Angliji ima 68% zelnatih trajnic sposobnost neke oblike nespolnega razmnoževanja. Oblike vegetativnega razmnoževanja so ramete (osebek, ki nastane z osamosvojitvijo npr. živice,
zakoreninjene vejice), klonalna razrast, stoloni, trajni vegetativni organi gomolji, rizomi, čebulice. Pri vodnih rastlinah se lahko kot ramete ukoreninijo natrgani poganjki. Posebej
težko je vegetativno razmnoževanje določljivo pri travah.

Question 31

Genet in remet.

Answer 31

Genet: organizem nastane s spolnim razmnoževanjem, s semenom se lahko prenese na večje razdalje.

Remet: organizem nastane s vegetativnim razmnoževanjem, kloni prve rastline, ki je nastala iz semena, neposredno v bližini rastline, boljše preživetje, trajni vegetativni organi (gomolji,rizomi, čebulice), pri vodnih rastlinah se lahko remete ukoreninijo.