učne metode in oblike Flashcards
od česa je odvisna izbira učne metode in oblike?
izbira učne metode in oblike je odvisna od
- RAZVOJNE STOPNJE otrok
- STOPNJE učnega PROCESA
- VSEBINE
- učiteljeve osebnosti
naštej učne metode, ki jih uporabljamo pri predmetu šport
- prikazovanje (demonstracija)
- razlaga
- pogovor
- didaktična gibalna igra
katera je najpomembnejša in najhitrejša učna metoda pri športu? zakaj? opiši jo
najpomembnejša in najhitrejša učna metoda je PRIKAZOVANJE
je POMEMBNEJŠA od razlage - učenec še nima znanja in izkušenj, da bi razumel, kaj učitelj razlaga, ne predstavljajo si
sploh pri najmlajših je prikazovanje OBVEZNO - če elementa ne znamo ali ne zmoremo prikazati, uporabimo posnetek/učenca, ki to že zna
naštej in opiši značilnosti ustreznega prikazovanja
- NEPOSREDNO/POSREDNO (neposredno je, ko prikazujemo učitelji sami)
- ZAPOREDNOST (najprej pokažemo nekaj prevaj, nato pa končno izvedbo, šele kasneje pa se lotimo metodičnih postopkov)
- NAZORNOST
- NAPAKE (opozorimo nanje, še bolje, če jih posnamemo/pokažemo posnetke ali v živo pokažemo napačne izvedbe)
opiši značilnosti metode razlage - kakšna mora biti?
- razlaga SPREMLJA metodo PRIKAZOVANJA
- opisujemo strukturo gibanja, taktike, napake …
- damo NAVODILA za gibanje
- POJASNJUJEMO gibanje oz. pravila
- OPOZARJAMO na napake in jih ODPRAVLJAMO
- razlaga je JASNA, RAZUMLJIVA, PRAVILNA in KRATKA
- pomembna je uporaba TERMINOLOGIJE
kaj je namen metode pogovora? kaj morata imeti oba sogovornika?
za kateri del ure je primeren?
z metodo pogovora učitelj z učencem IZMENJUJE INFORMACIJE, USMERJA IN SPODBUJA k razmišljanju
oba sogovornika morata imeti PREDHODNO ZNANJE IN IZKUŠNJE o temi
pogovor je primeren predvsem za zaključni del ure (+ primeren za umirjanje srčnega utripa in dihanja)
opiši metodo didaktične gibalne igre
zakaj jo uporabljamo?
temeljna značilnost did. gibalne igre je, da išče specifične karakteristike v razvojnih posebnostih otroka in v otroku samem
igro uporabljamo, ker želimo, da je vsem učencem pri športu dobro, ker šport v šoli ni trening
pomembna je še sploh v prvem triletju
učenci pa morajo poznati tudi NAMEN igre
naštej učne oblike pri športni vzgoji
- individualna
- skupinska
- frontalna
opiši individualno obliko pri športu
- kako lahko pouk individualiziramo
- kdaj jo uporabljamo
- ali je vse, kar učenec dela sam, individualno delo?
- s pomočjo katerih dokumentov lahko prilagajamo delo učencem?
individualnega dela pri športu v praksi NE uporabljamo, razen, če to narekuje odločba učenca
tudi, če vadimo vodenje žoge in vsak učenec dobi svojo žogo in jo vodi, to NI individualno delo, ampak le prilagojeno posameznik učencem, vsi pa delajo enako
delo učencem lahko prilagajamo s pomočjo OSEBNIH KARTONOV - na začetku šol. leta si zapišemo npr., koliko sklec je posameznik sposoben narediti - tisti, ki jih bo naredil manj, bo imel čez leto več vaj za moč rok in ram. obroča
tudi s pametnimi urami/zapestnicami lahko merimo npr. srčni utrip, a tega ponavadi nimamo dovolj, so zapestja učencev premajhna
običajno je znotraj skupinskega ali frontalnega dela
kaj vse spada pod frontalno obliko dela?
- poligon
- štafeta
- delo v parih
opiši skupinsko delo pri športu
- kakšne so skupine
- oblike dela
skupine so HOMOGENE ali HETEROGENE
v skupinah izvajamo:
- vadbo po postajah
- dopolnilne/dodatne naloge
- obhodno vadbo
- igralne skupine
kaj je osebni karton? čemu je namenjen? je to enako kot ŠVK?
osebni karton je namenjen SPREMLJANJU LASTNEGA NAPREDKA, pomemben je tudi za UČITELJA
to ni enako kot ŠVK, med njima ni nobene povezave
kdaj uporabimo vsebinski karton?
kaj je glede kartona pomembno?
vsebinski karton uporabimo, ko so vaje tako ENOSTAVNE, da jih bodo učenci znali izvajati, če samo preberejo
karton mora biti PRILEPLJEN na steno/tla, lahko ga PLASTIFICIRAMO, na njen naj NE BO preveč BESEDILA, zelo ustrezna je tudi SKICA
v koliko skupin običajno razdelimo učence in od česa je to odvisno?
koliko učencev je običajno v eni skupini?
učence običajno razdelimo v 2-10 skupin, število je odvisno od št. učencev, velikosti prostora in vsebine dela
v eni skupini je običajno 2 do 5 učencev
kdaj uporabljamo skupinsko učno obliko?
koliko dolga naj bo vadba na eni postaji?
ali si morajo biti naloge na postajah sorodne?
skupinsko uo uporabljamo predvsem pri PONAVLJANJU, ko so naloge učencem že POZNANE in enostavne
lahko pa jo uporabimo tudi pri posredovanju NOVE učne VSEBINE, a je to odvisno od vsebine - npr. pri preskoku koze, da ne čakajo vsi v eni kolonu
vadba na eni postaji naj bo min 2 minuti in max 5 minut
naloge na postajah so si lahko sorodne, lahko pa so povsem različne