učne metode in oblike Flashcards

1
Q

od česa je odvisna izbira učne metode in oblike?

A

izbira učne metode in oblike je odvisna od
- RAZVOJNE STOPNJE otrok
- STOPNJE učnega PROCESA
- VSEBINE
- učiteljeve osebnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

naštej učne metode, ki jih uporabljamo pri predmetu šport

A
  • prikazovanje (demonstracija)
  • razlaga
  • pogovor
  • didaktična gibalna igra
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

katera je najpomembnejša in najhitrejša učna metoda pri športu? zakaj? opiši jo

A

najpomembnejša in najhitrejša učna metoda je PRIKAZOVANJE

je POMEMBNEJŠA od razlage - učenec še nima znanja in izkušenj, da bi razumel, kaj učitelj razlaga, ne predstavljajo si

sploh pri najmlajših je prikazovanje OBVEZNO - če elementa ne znamo ali ne zmoremo prikazati, uporabimo posnetek/učenca, ki to že zna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

naštej in opiši značilnosti ustreznega prikazovanja

A
  • NEPOSREDNO/POSREDNO (neposredno je, ko prikazujemo učitelji sami)
  • ZAPOREDNOST (najprej pokažemo nekaj prevaj, nato pa končno izvedbo, šele kasneje pa se lotimo metodičnih postopkov)
  • NAZORNOST
  • NAPAKE (opozorimo nanje, še bolje, če jih posnamemo/pokažemo posnetke ali v živo pokažemo napačne izvedbe)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

opiši značilnosti metode razlage - kakšna mora biti?

A
  • razlaga SPREMLJA metodo PRIKAZOVANJA
  • opisujemo strukturo gibanja, taktike, napake …
  • damo NAVODILA za gibanje
  • POJASNJUJEMO gibanje oz. pravila
  • OPOZARJAMO na napake in jih ODPRAVLJAMO
  • razlaga je JASNA, RAZUMLJIVA, PRAVILNA in KRATKA
  • pomembna je uporaba TERMINOLOGIJE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj je namen metode pogovora? kaj morata imeti oba sogovornika?
za kateri del ure je primeren?

A

z metodo pogovora učitelj z učencem IZMENJUJE INFORMACIJE, USMERJA IN SPODBUJA k razmišljanju

oba sogovornika morata imeti PREDHODNO ZNANJE IN IZKUŠNJE o temi

pogovor je primeren predvsem za zaključni del ure (+ primeren za umirjanje srčnega utripa in dihanja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

opiši metodo didaktične gibalne igre
zakaj jo uporabljamo?

A

temeljna značilnost did. gibalne igre je, da išče specifične karakteristike v razvojnih posebnostih otroka in v otroku samem

igro uporabljamo, ker želimo, da je vsem učencem pri športu dobro, ker šport v šoli ni trening

pomembna je še sploh v prvem triletju

učenci pa morajo poznati tudi NAMEN igre

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

naštej učne oblike pri športni vzgoji

A
  • individualna
  • skupinska
  • frontalna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

opiši individualno obliko pri športu
- kako lahko pouk individualiziramo
- kdaj jo uporabljamo
- ali je vse, kar učenec dela sam, individualno delo?
- s pomočjo katerih dokumentov lahko prilagajamo delo učencem?

A

individualnega dela pri športu v praksi NE uporabljamo, razen, če to narekuje odločba učenca

tudi, če vadimo vodenje žoge in vsak učenec dobi svojo žogo in jo vodi, to NI individualno delo, ampak le prilagojeno posameznik učencem, vsi pa delajo enako

delo učencem lahko prilagajamo s pomočjo OSEBNIH KARTONOV - na začetku šol. leta si zapišemo npr., koliko sklec je posameznik sposoben narediti - tisti, ki jih bo naredil manj, bo imel čez leto več vaj za moč rok in ram. obroča

tudi s pametnimi urami/zapestnicami lahko merimo npr. srčni utrip, a tega ponavadi nimamo dovolj, so zapestja učencev premajhna

običajno je znotraj skupinskega ali frontalnega dela

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj vse spada pod frontalno obliko dela?

A
  • poligon
  • štafeta
  • delo v parih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

opiši skupinsko delo pri športu
- kakšne so skupine
- oblike dela

A

skupine so HOMOGENE ali HETEROGENE
v skupinah izvajamo:
- vadbo po postajah
- dopolnilne/dodatne naloge
- obhodno vadbo
- igralne skupine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kaj je osebni karton? čemu je namenjen? je to enako kot ŠVK?

A

osebni karton je namenjen SPREMLJANJU LASTNEGA NAPREDKA, pomemben je tudi za UČITELJA

to ni enako kot ŠVK, med njima ni nobene povezave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kdaj uporabimo vsebinski karton?
kaj je glede kartona pomembno?

A

vsebinski karton uporabimo, ko so vaje tako ENOSTAVNE, da jih bodo učenci znali izvajati, če samo preberejo

karton mora biti PRILEPLJEN na steno/tla, lahko ga PLASTIFICIRAMO, na njen naj NE BO preveč BESEDILA, zelo ustrezna je tudi SKICA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

v koliko skupin običajno razdelimo učence in od česa je to odvisno?

koliko učencev je običajno v eni skupini?

A

učence običajno razdelimo v 2-10 skupin, število je odvisno od št. učencev, velikosti prostora in vsebine dela

v eni skupini je običajno 2 do 5 učencev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kdaj uporabljamo skupinsko učno obliko?

koliko dolga naj bo vadba na eni postaji?

ali si morajo biti naloge na postajah sorodne?

A

skupinsko uo uporabljamo predvsem pri PONAVLJANJU, ko so naloge učencem že POZNANE in enostavne

lahko pa jo uporabimo tudi pri posredovanju NOVE učne VSEBINE, a je to odvisno od vsebine - npr. pri preskoku koze, da ne čakajo vsi v eni kolonu

vadba na eni postaji naj bo min 2 minuti in max 5 minut

naloge na postajah so si lahko sorodne, lahko pa so povsem različne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako morajo biti označene vadbene postaje in kaj moramo narediti še preden začnemo z delom in ko končamo?

kaj je pomembno glede vsebine vaj?

A

vadbene postaje morajo biti označene s ŠTEVILKAMI/prispodobami iz življenja za mlajše

PRED vadbo pa TOČNO opredelimo:
- KDO prinese PRIPOMOČKE
- na KATERO MESTO prinese pripomočke

PO vadbi pa:
- KDO kaj POSRPAVI

vsebino moramo PRED vadbo NAZORNO predstaviti - prikazovanje, razlaga, uporaba kartonov

16
Q

opiši delo z dodatnimi/dopolnilnimi nalogami
- kako to izgleda
- kdaj ga uporabimo
- kje je učitelj

A

to obliko uporabimo pri UTRJEVANJU ali POSREDOVANJU NOVIH vsebin

sestavljeno je iz OSNOVNE vadbene POSTAJE in postaj z DODATNIMI ali DOPOLNILNIMI nalogami

UČITELJ je na GLAVNI vadbeni postaji, nadzira in usmerja pa izvajanje dopolnilnih/dodatnih nalog

dodatne naloge - več ponovitev, hitrejša izvedba, izvedba v specifičnih pogojih …

17
Q

opiši primer dela z dodatnimi/dopolnilnimi nalogami za odbojko

A

glavna postaja: spodnji odboj
dopolnilne postaje: spodnji odboj z balonom, metanje žoge čez vrv
dodatne naloge: igra odbojke, zgornji servis v steno

17
Q

opiši obhodno vadbo
- kaj je namen
- kako je sestavljena
- koliko časa poteka delo na eni postaji
- koliko postaj imamo
- kaj omogoča ta oblika
- kdaj je NE uporabljamo

A

pri obhodni vadbi so vadeči v manjših skupinah in pri vadbi krožijo od ene do druge naloge, ki so nanizane v določenem logičnem zaporedju

osnovni NAMEN je RAZVIJANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI, lahko pa tudi UTRJEVANJE in spopolnjevanje znanj

na eni postaji poteka delo največ ENO minuto

postaj je od 6-10 (odvisno od št. vadečih, njihove pripravljenosti in velikosti prostora)

ta oblika omogoča izrazito INDIVIDUALIZACIJO

NE uporabljamo pa je v PRVEM triletju

17
Q

s čim lahko obremenitev povečamo na obdodnih vadbah?

A

obremenitev lahko povečamo
- z večjim ŠTEVILOM POSTAJ
- povečamo ČAS TRAJANJA postaje
- povečamo ŠTEVILO PONOVITEV
- povečamo ŠTEVILO OBHODOV
- zmanjšamo ČAS ODMORA
- povečamo TEŽO BREMENA

18
Q

naštej načine izvedbe obhodne vadbe

A
  • vadba eno minuto (obremenitev učenci določajo sami, odmor ni nujen)
  • minutni ciklus vadbe (določeno st. sek vadbo in sek odmora)
  • kdo bo hitrejši (določeno št. ponovitev, ko opravi, gre naprej)
19
Q

opiši frontalno delo - kaj so pomanjkljivosti?

A

pomanjkljivosti frontalnega dela so, da NE upošteva INDIVIDUALIZACIJE, kar običajno slabo vpliva na ŠIBKEJŠE, tako v učnem kot v doživljajskem pogledu

20
Q

kdaj delamo v parih? kdaj je priporočljivo?

A

v parih delamo pri OGREVANJU, UČENJU, SPOPOLNJEVANJU ZNANJA, razvoju GIBALNIH SPOSOBNOSTI, tudi npr. pri borilnih igrah

uporabno je za pomoč BOLJŠIH SLABŠIM

NE uporabljamo ga v 1. VIO, v 2. pa lahko

21
Q

opiši frontalno delo - poligon
- kdaj ga uporabljamo
- česa ne omogoča
- kaj z njim razvijamo
- koliko postaj je potrebno pripraviti
- individualizacija?

A

poligon je izredno UČINKOVIT pri MLAJŠIH, tudi pri starejših, a ga moramo ustrezno prilagoditi razvojni stopnji in sposobnostim

NE omogoča INDIVIDUALIZACIJE, lahko pa ga tudi diferenciramo!

z njim razvijamo predvsem GIBALNE SPOSOBNOSTI in utrjujemo GIBALNA ZNANJA

22
Q

kako oblikujemo poligon, kakšne morajo biti vaje in vsebina?
ali je prehitevanje dovoljeno?
ali lahko vmes vnesemo spremembe?

A

poligon lahko oblikujemo v obliki KROGA ali KAČE

vaje/vsebina mora biti PREPROSTA in POZNANA ter NE NEVARNA (če ne znajo vsi prevala, ga ne vključimo), NE sme biti na poligonu PROSTO LEŽEČIH ŽOG ITD.

lahko pripravimo tudi 2 poligona, primerna za različne skupine otrok

na poligonu je PREHITEVANJE DOVOLJENO

v poligon lahko vmes VNESEMO SPREMEMBE

23
Q

kako lahko zmanjšamo možnost zastojev na poligonu?

A

učitelj mora predvideti, na katerih postajah se bo pojavil zastoj
tam lahko
- DODA še ENAKO vzporedno POSTAJO

ali pa učenci ZAČNEJO NA RAZLIČNIH POSTAJAH

postajo lahko tudi umaknemo, če pride do prevelikih zastojev tam, kjer jih nismo predvideli

24
Q

opiši frontalno delo - štafete
- kaj z njimi razvijamo
- v katerem delu procesa jih uporabimo
- v katerem delu ure
- koliko učencev naj bo v skupini
- kakšne so skupine pri utrjevanju?

A

s štafetami razvijamo GIBALNE SPOSOBNOSTI - moč, koordinacijo in hitrost

izvajamo jih v GLAVNEM delu ure, načeloma kot ponavljanje/utrjevanje

skupine so različno velike, štafete so intenzivne, tako da naj ne bo otrok premalo, da se ne utrudijo preveč (sploh pri hitrosti)

pri UTRJEVANJU so skupine HOMOGENE - sposobnejši imajo zahtevnejše naloge, slabši pa preprostejše

25
Q

kako točkujemo, če je skupin pri poligonu več in ne uspemo videti za vse, kako so po vrsti?

A

v takem primeru gledamo le, kdo je prvi - ta skupina dobi največ točk, ostali pa enako

nikoli zadnja skupina ne dobi nič točk! - vsaj eno