Učenje Flashcards
Kaj je učenje?
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.
Oblike učenja
enostavne:
- klasično pogojevanje
- instrumentalno pogojevanje
- modelno učenje
zapletene:
- besedno učenje; višja, nižja raven
Klasično pogojevanje
Klasično pogojevanje je oblika učenja, pri katerem se naučimo neobičajnih in avtomatiziranih odzivov na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila neki odziv in neki dražljaj večkrat povezana BD->BO ND-> x BD+ND -> PD->PO npr. Pavlov, Watson
Klasično pogojevanje - lastnosti
- ugašanje
- spontana obnovitev
- generalizacija
- diferenciacija
Instrumentalno pogojevanje
Instrumentalno pogojevanje je oblika učenja, pri katerem se spremeni verjetnost pojavljanja vedenja glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika.
Poteka s podkrepitvami in kaznovanjem.
Npr. Skinner
Podkrepitev. Kazen.
Podkrepitev je dogodek in dražljaj, ki poveča verjetnost določenega vedenja.
Kazen je neprijeten dogodek ali dražljaj, ki sledi nekemu vedenju in tako zmanjšuje verjetnost njegovega pojavljanja.
Modelno učenje (elementi!)
Modelno učenje je oblika učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo le z opazovanjem modela.
npr. Bandura
elementi:
- pozornost
- zapomnitev
- izvajanje
- motivacija
Dejavniki, ki vplivajo na to, ali bo učenec posnemal modelovo vedenje
- posledice vedenja modela
- značilnosti modela
- opaznost modelnega vedenja
- učenčeve značilnosti
Bandura - Lutka Bobo (kaj, potek, kritika)
Ali učenje lahko poteka zgolj z opazovanjem modela, ki ga bodo učenci kasneje, v odsotnosti modela, posnemali?
metodološka kritika:
- model se ni enako vedel pred vsakim otrokom
- situacija ni bila podobna vsakodnevnemu življenju
- sodelovanje otrok
Besedno učenje
Besedno učenje je učenje besed ali drugih simbolov (številskih, kemijskih, geografskih …)
1) nižja raven: učimo se niza med seboj povezanih besed, ne da bi pri tem karkoli spreminjali
2) višja raven: snov poskušamo razumeti, jo povezati z že poznanim, izraziti s svojimi besedami
Kaj je pomnjenje?
Pomnjenje je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij.
Kako se kaže obnavljanje informacij?
1) PRIKLIC: prosto obnovimo tiste informacije, ki ji že vemo
2) PREPOZNAVANJE informacij, ki smo se jih slabo naučili, ali pozabili
3) PRIHRANEK ČASA pri ponovnen učenju istih informacij
Kaj je spomin?
Spomin je sposobnost pomnjenja in mesto na katerem so informacije shranjene. Poznamo trenutni (senzorni), kratkotrajni (delovni) in dolgotrajni spomin
Trenutni (senzorni) spomin
Trenutni spomin je vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani informacije v takšni obliki, kot jih najprej občutimo. Obseg: velik Trajanje: nekaj sekund Pozabljanje zaradi: - časovnega bledenja - izrinjanja oz prekrivanja informacij - pomanjkljive pozornosti Vloga: omogočanje povezovanja čutnih vtisov v celoto zaznav; zbiranje in organizacija informacij za nadaljnjo obdelavo
Kratkotrajni (delovni) spomin
Kratkotrajni spomin je vrsta spomina, v katerem se zbrana informacija, na katero smo pozorni, spremeni tako, da dobi pomen in v tako obliko, ki jo bomo kasneje lahko priklicali. Obseg: 5-9 pomenskih enot Trajanje: 15-40sekund Pozabljanje zaradi: - pomanjkanja ponavljanja - časovnega bledenja - motečih novih informacij - premajhnega obsega vloga: 1. informacija dobi pomen. Omogoča obdelovanje in organiziranje informacij. 2. Pri prehajanju iz senzornega v kratkotrajni spomin se mnogo informacij izgubi. 3. V njem poteka mišljenje
Dolgotrajni spomin
Dolgotrajni spomin je vrsta spomina, v katerem so shranjene vse naše izkušnje, dogodki, informacije, veščine, čustva ... ki so med seboj povezani in dobro organizirani, kar omogoča njihovo obnovo. obseg: neomejen trajanje: celo življenje pozabljanje zaradi: - neprimernega usvajanja - neusklajenega konteksta - neusklajenega procesa med usvajanjem in obnavljanjem - premalo ponavljanja - neustrezne organizacije snovi
vrste dolgotrajnega spomina:
predstavni, deklerativni, proceduralni
Kaj je POZABLJANJE?
Pozabljanje je proces izgubljanja ohranjenega gradiva.
Kakšne spremembe lahko nastanejo pri zapomnitvi gradiva?
a) KOLIČINSKE = koliko informacij si zapomnimo
- krivulja pozabljanja po Ebbinghausu
- oblika krivulje je odvisna od: načina učenja, učnega gradiva, količine prvotnega učenja in ponavljanja, motivacije in čustev učenca, načina obnavljanja
b) KAKOVOSTNE = kakšne vsebinske spremembe se dogajajo z gradivom
- spremembe v pomenu
- skrajšanje zgodbe
- konvencionalnost (običajnost)
- Bartlett
Dejavniki učenja
ZUNANJI (iz okolja)
socialni: ožji (družina, vrstniki, prijatelji) in širši (izobraževalna politika)
fizikalni (prostor, vreme, osvetljenost, hrup…)
NOTRANJI (iz učenca) fiziološki: kratkotrajni (utrujenost, žeja, glavobol) in dolgotrajni (slabovidnost, kronična obolenja) psihološki: - učenje in sposobnosti - učni stil - učna motivacija - čustva
Kaj je učni stil?
Učni stil je kombinacija učnih strategij, ki jih učenec običajno uporablja v večini učnih situacij (vidni, slušni, kinestetični)
Učna motivacija
Učna motivacija so tisti dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje ter določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost
- notranja motivacija: njen cilj je učenje ki je vir zadovoljstva; vir spodbud je v učencu samem; spodbuja jo občitek samostojnosti, nadzora, možnost izbire, prepričanje v lastne sposobnosti
- zunanja motivacija: njen cilj so zunanji cilji, vir spodbud so drugi ljudje, učenje je le sredstvo
Strategije učenja
Učna strategija je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jihh učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije.
ELABORACIJA = povezovanje snovi z že obstoječim znanjem (miselni vzorec, konkretni življenjski primeri, povzemanje z lastnimi besedami, vprašanja…)
ORGANIZIRANJE = urejanje snovi v logično strukturo (bistvo, ključne besede, pomenske kategorije - preglednice, tabele, diagrami …)
PONAVLJANJE za zapomnitev podatkov. Z njim ohranimo informacijo v kratkotrajnem spominu in jo poskušamo shraniti v dolgotrajnega (podčrtavanje, glasno ponavljanje, izpiski, asociacije)
Učne kompetence
Kompetenca je zmožnost uspešno opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin, stališč in vrednot. Je kombinacija deklerativnega in proceduralnega znanja ter stališč in vrednot.
- UČENJE UČENJA: organiziranje in usmerjanje lastnega učenja, učinkovito upravljanje s časom pri učenju, pridobivanje, elaboracija, organizacija in vrednotenje novega znanja, uporaba novega znanja in spretnosti v različnih okoliščinah
- SOCIALNA ALI MEDOSEBNA KOMPETENCA: veščine konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, stališča strpnosti, spoštovanja drugih, pripravljenost sklepanja kompromisoc, znanje o kodeksu vedenja in običajih družbe
