Toplotni pasovi in podnebni tipi

Question 1

Kaj so toplotni pasovi? Naštej jih

Answer 1

Velikanska območja, ki se v obliki pasov raztezajo okoli planeta
Osnova za njihovo določanje je temperatura
TROPSKI/VROČI PAS: sega od ekvatorja do povratnikov
SUBTROPSKA PASOVA: segata od povratnikov do 40. vzporednikov
ZMERNO TOPLA PASOVA: od 40. vzporednikov do tečajnikov
SUBPOLARNA PASOVA
POLARNA PASOVA: okoli polov

Question 2

Katera podnebja so v tropskem pasu in kaj je zanje značilno?

Answer 2

Ekvatorialno, savansko, tropsko polsuho, tropsko suho
Temperature so visoke vse leto, količina padavin pa se razlikuje glede na podnebni tip
Letnih časov ni, imajo pa deževno in sušno dobo

Question 3

Ekvatorialno podnebje

Answer 3

Sega od ekvatorja pa do 10° severno in južno (npr. Amazonsko nižavje, Kongova dolina itd.)
Temperature so visoke vse leto, a ne pretirane (zaradi vsakdanje oblačnosti), so stalne (ni temperaturnih nihanj)
Padavin je veliko in so enakomerno razporejene čez leto, po nastanku so konvekcijske
Značilno rastlinstvo je tropski deževni gozd

Question 4

Savansko podnebje

Answer 4

S in J od ekvatorialnega
Temperature so visoke vse leto, a so že opazna manjša nihanja (najvišje so tik pred deževno dobo)
Značilna je deževna in sušna doba
Padavine so konvekcijske
Značilno rastlinstvo je savansko (med deževno dobo je bujno)

Question 5

Tropsko suho in polsuho podnebje

Answer 5

S in J od savanskega
V bližini povratnikov je območje subtropskega visokega zračnega tlaka, zato so na tem območju največje puščave na svetu (npr. Sahara)
Temperature so zelo visoke, nihanja pa so precejšnja, tako med nočjo in dnevom kot čez leto
Padavin je zelo malo, včasih celo par let nič (bližje ekvatorju jih je malenkost več, tam je celo kratka deževna doba)
Rastlinstvo je skromno puščavsko ali pa ga sploh ni

Question 6

Poselitev tropskega pasu

Answer 6

EKVATORIALNO je precej neposeljeno, tam so le redka ljudstva s primitivnimi oblikami gospodarstva (izjemi sta Indonezija in Singapur, ki sta zaradi prometnih let pomembni gospodarski središči)
SAVANSKO je dokaj ugodno za poselitev
TROPSKO POLSUHO IN SUHO je neposeljeno oz. zelo redko poseljeno

Question 7

Katera podnebja so v subtropskem pasu in kaj je zanje značilno?

Answer 7

Sredozemsko, subtropsko polsuho in suho, subtropsko vlažno, monsunsko
Temperature so še zmeraj dokaj visoke, so pa opazna večja nihanja, zato so izoblikovani letni časi
Zaradi vpliva visokega zračnega tlaka in zahodnih vetrov so se podnebni tipi izoblikovali od zahoda proti vzhodu (severna polobla), ne od juga proti severu

Question 8

Sredozemsko podnebje

Answer 8

Jugozahod celin
Poletja so vroča in suha, zime pa mile in deževne
Temperaturna nihanja med poletjem in zimo niso velika
Rastlinstvo je značilno mediteransko (najznačilnejši kulturna rastlina je oljka)

Question 9

Subtropsko suho in polsuho podnebje

Answer 9

Nadaljevanje tropskega suhega in polsuhega proti severu in jugu
Temperaturna nihanja so precej večja kot pri tropskem suhem in polsuhem (pozimi padejo temperature celo pod ničlo)
Zaradi subtropskega visokega zračnega tlaka je tu malo oz. nič padavin
Rastlinstvo je puščavsko

Question 10

Subtropsko vlažno podnebje

Answer 10

Jugovzhodni deli celin
Padavine so enakomerno razporejene čez leto, značilen pa je poletni višek zaradi vlažnih pasatov
Podtip tega podnebja je monsunsko podnebje, ki ima zaradi poletnih vlažnih monsunov še bolj izrazit poletni višek padavin, najbolj pa se pojavlja v JV Aziji

Question 11

Poselitev subtropskega pasu

Answer 11

SREDOZEMSKO PODNEBJE je zibelka evropske civilizacije
SUBTROPSKO VLAŽNO PODNEBJE je prav tako ugodno za poselitev (v monsunski Aziji je celo največja zgostitev prebivalstva na svetu)

Question 12

Katera podnebja so v zmerno toplem pasu in kaj je zanje značilno?

Answer 12

Oceansko, kontinentalno vlažno, kontinentalno suho in polsuho, zmerno hladno
Vreme je zelo spremenljivo, letni časi pa so tu najizrazitejši
Za kontinentalno podnebje je značilno, da bolj ko se oddaljujemo od oceanov, večja so temperaturna nihanja in manj je padavin

Question 13

Oceansko podnebje

Answer 13

Zahodni deli celin
Letna temperaturna nihanja so zelo majhna
Poletja so sveža, zime pa relativno mile (temperature redko padejo pod 0°C)
Pihajo stalni zahodni vetrovi
Padavin ni veliko, so enakomerno razporejene čez leto
Velika je vremenska spremenljivost, je pa stalno oblačno in pogosta je megla
Padavine ne padajo v obliki nalivov, ampak v obliki pogostega pršenja
Značilen je listnati gozd, ki pa je v Zahodni Evropi večinoma izsekan, zato je tam bujno travniško rastlinstvo

Question 14

Kontinentalno vlaźno podnebje

Answer 14

Notranjost in vzhodne obale celin
Temperature so odvisne od geografske širine (bolj proti ekvatorju so poletja še dokaj vroča, bolj pa ko se od njega oddaljujemo bolj hladna so)
Količina padavin se zmanjšuje proti notranjosti celin, višek je poleti (ker so konvekcijskega nastanka, večinoma padajo v nalivih)
Večinoma je listopadni gozd

Question 15

Kontinentalno suho in polsuho podnebje

Answer 15

V osrčjih celin, in v zavetrju gorskih pregrad
Precej bolj mrzle zime kot v subtropskem suhem in polsuhem podnebju, tudi letna temperaturna nihanja so večja
Količina padavin je majhna
V polsuhem podnebju, kjer je letnih padavin 250-500 mm, je značilno stepsko rastlinstvo, ta območja so tudi zelo ugodna za kmetijstvo
V suhem podnebju, kjer je količina letnih padavin samo 0-250 mm pa je samo puščavsko rastlinstvo

Question 16

Zmerno hladno podnebje

Answer 16

Na zahodu sega od 60. na vzhodu pa do 50. vzporednika, pa do julijske izoterme 10°C, kjer je tudi polarna gozdna meja
Poletja so kratka in relativno mila, zime pa dolge in skrajno mrzle
Padavin je malo, višek je poleti
Značilen je iglasti gozd

Question 17

Poselitev zmerno toplega pasu

Answer 17

OCEANSKO in KONTINENTALNO VLAŽNO sta ponekod zelo poseljeni, tu je zgostitev prebivalstva nekaterih najrazvitejših držav sveta
KONTINENTALNO POLSUHO je zelo pomembno za kmetijstvo (obširne štele v Evropi in prerije v ZDA so namreč najbolj žitorodna območja na svetu)
Območja nizkotravne stepe, puščavska območja in območja zmerno hladnega podnebja pa so ali zelo redko ali pa sploh niso poseljena

Question 18

Katera podnebja so v subpolarnem pasu in kaj je zanje značilno?

Answer 18

V tem pasu je samo subpolarno oz. tundrsko podnebje
Je v skrajnih severnih delih Evrazije in Severne Amerike (torej severno od julijske izoterme 10°C)
Gozda tam ni, ker so temperature prenizke
Zima je dolga in mrzla in traja celo leto, v poletnem času so temperature še nad ničlo
Temperaturna nihanja zaradi bližine morja niso tako skrajna, kot pri zmerno hladnem podnebju
Padavin je zelo malo
Tla so večino leta zamrznjena (permafrost), le v najtoplejših mesecih se odtaja zgornji sloj
Rastlinstvo je le skromno tundrsko (nizko grmičevje, lišaji, mahovi itd.)

Question 19

Poselitev subpolarnega pasu

Answer 19

Tam živijo le redka ljudstva, kot so Inuiti, Samiji in sibirska ljudstva, ki so se včasih ukvarjala z vzrejo severnih jelenov, lovom in ribolovom, danes pa se z državno podporo lahko preživljajo sodobneje
Območja tundrskega podnebja so povečini neposeljena

Question 20

Katera podnebja so v polarnem pasu in kaj je zanje značilno?

Answer 20

Tudi ta pas vsebuje samo en podnebni tip in ta je polarno podnebje
To podnebje je na območjih stalno zamrznjenega Severnega ledenega morja okoli severnega pola, v notranjih delih Grenlandije in skoraj v celotni Antarktiki
Temperature so vse leto pod ničlo
Zaradi polarnega območja visokega zračnega tlaka je tu še manj padavin kot v tundrskem podnebju, pa še te so večinoma v obliki snega, ki se zaradi nizkih temperatur kopiči
Rastlinstva tu ni
Stalno se tu zadržujejo le redke raziskovalne postaje, občasno pa pridejo tudi kakšne polarne odprave

Question 21

Gorsko podnebje

Answer 21

To podnebje ni omejeno na določen toplotni pas, ampak ga najdemo v visokogorskih območjih po celem svetu
Temperature z višino upadajo, padavine pa naraščajo
Pomembni podnebni dejavniki v tem podnebju so ekspozicija, izpostavljenost vetru in oddaljenost od morja
Tu so se oblikovali podnebni višinski pasovi (največ jih imajo gorovja v bližini ekvatorja, npr. Andi)
Zgornja gozdna meja je tam, kjer srednje temperature najtoplejšega meseca dosegajo 10°C (pri nas je to ok. 1700 m, v bližini ekvatorja je lahko nekaj tisoč metrov, na severu Evrazije in Severne Amerike pa je že v višini morja)
Snežna meja pa je meja nad katero sneg tudi v toplejših mesecih ne skopni več (v bližini ekvatorja je ta šele na 6000 metrih, v bližini polov pri morju, pri nas pa na ok. 3000 m)