PRST Flashcards
Kaj je prst?
Preperel del Zemljine skorje, ki se je zaradi delovanja živih organizmov in drugih dejavnikov močno spremenil in pri tem pridobil rodovitnost (svojo najpomembnejšo lastnost)
Opiši korake pedogeneze
- Kamnina začne preperevati
- Razvijeta se dva sloja: PREPERINA (manjši kosi razpadel kamnine) in MATIČNA PODLAGA (kamninska podlaga iz katere nastane prst) pod njo
- Iz preperine ob pomoči delovanja živih organizmov, vode in zraka začne nastajati prst
Kakšna je sestava prsti?
MINERALNI DELCI (45%) prihajajo v prst s preperevanjem matične podlage, glede na velikost ločimo skeletne delce, katerih premer je večji od 2 mm in na drobnejše delce (pesek, melj in glina); močno vplivajo na lastnost prsti, njeno zračnost in prepustnost za vodo
ORGANSKIH SNOVI je v prsti malo (5%), so odmrli ostanki rastlin in živali, ki jih mikroorganizmi razgradijo v posebno črno ali temno rjavo snov-humus
VODA in ZRAK (50%) se nahajata v porah in se talno izmenjujeta-po padavinah večino por zapolni voda, v sušnih obdobjih pa zrak; voda je pomembna za rastline, ki iz nje črpajo hranilne snovi, zrak pa je pomemben za dihanje majhnih organizmov
Kaj so najpomembnejše lastnosti prsti?
TEKSTURA oz. ZRNAVOST je razmerje med peskom, meljem in glino in vpliva na rodovitnost
STRUKTURA oz. SESTAVA nam pokaže v kolikšni meri so peščeni, meljasti in glinasti delci med seboj povezani v strukturne agregate, katerih oblika, velikost in obstojnost vpliva na kroženje vode in zraka in pa na organizme v prsti (posledično vpliva na rodovitnost)
BARVA PRSTI je najvidnejša lastnost, ki kaže na procese v prsti in je odvisna od navzočnosti določni snovi (npr. redčiti prst kaže na prisotnost železovih oksidov)
Opiši pedogenetske dejavnike
MATIČNA PODLAGA je osnovni izvor mineralnega dela tal, lahko je kamnina ali pa sediment, prst se razvije iz njene preperine
PODNEBJE na prst vpliva predvsem preko temperature in vlažnosti, namreč višje je oboje, močnejše je kemično raztapljanje; večja kot so temperaturna nihanja in zmrzal tem večje je mehansko preperevanje; vpliva tudi preko rastlinstva, ki je vir organskih snovi v prsti
RELIEF na prst vpliva posredno, prek podnebja (na različnih nadmorskih višinah sta temperatura in vlažnost različni), in pa neposredno, s strmino pobočij
Med ORGANIZMI so najpomembnejši mikroorganizmi, ki odmrle živalske in rastlinske ostanke razgrajujejo v humus, poleg tega pa človek na lastnosti prsti vpliva z njenim obdelovanjem
ČAS nastajanja prsti, ki je običajno počasen proces skrajšajo nanosi tekočih voda in vulkanski pepel
Kaj je profil prsti?
Navpični prerez prsti od površja do matične podlage
Sestavljen je iz HORIZONTOV, vodoravni plasti, ki se med seboj razlikujejo med sabo razlikujejo po barvi in drugih lastnostih
HORIZONTI se oblikujejo po dolgotrajnem delovanju pedogenetskih procesov: razpadanju, razgrajevanju in premeščanju delcev v prsti
Naštej in opiši horizonte v prsti
ORGANSKI horizont (O) sestavlja sveža ali delno razkrojena organska snov
HUMOZNI horizont (A) sestavljajo mineralni delci, pomešani z organsko snovjo
Iz ELUVIALNEGA horizonta (E) izpiranja odnaša glinaste in organske delce ter hrano za rastline
V ILUVIALNEM horizontu (B) se kopičijo snovi, izprane iz humuznega in eluvialnega horizonta
PREPERINA (C) je horizont preperele matične podlage
Nepreperela MATIČNA PODLAGA (R)
Kako človek vpliva na prst?
Z različnimi oblikami obdelovanja (z gnojenjem veča rodovitnost, z umetnimi gnojili pa jo onesnažuje)
S spreminjanjem pedogenetskih dejavnikov, npr. reliefa (gradnja kulturnih teras, jarkov)
NEGATIVNO vpliva z uničevanjem prsti npr. z gradnjo prometnic in širjenjem naselij
POZITIVNO pa nanjo vpliva z ustvarjanjem novih prsti, z vrtovi in njivami, ki jim pravimo antropogene prsti
Kaj je degradacija prsti?
Osiromašanje oz. slabšanje kakovosti prsti zaradi delovanja človeka ali pa naravnih dejavnikov
~kot je erozija prsti zaradi tekočih voda
Opiši feralsole
FERALSOLE najdemo v ekvatorialnem, savanskem in subtropskem vlažnem podnebju (v vročih predelih)
so močno izprane in zato slabo rodovitne
njihova barva je rumena do rdeča
Opiši arenosole in kserosole
ARENOSOLI in KSEROSOLI so značilni za puščavska območja, kjer je malo rastlinstva
zaradi majhne vsebnosti humusa so svetlih barv
z namakanjem jih lahko naredimo bolj rodovitne
Opiši kambisole in kastanozjome
KAMBISOLI in KASTANOZJOMI so značilni za Sredozemlje, železove primesi jim dajejo rdečkasto barvo, niso posebno rodovitne, vendar na njih uspevajo značilne sredozemske kulturne rastline
Opiši kambisole
KAMBISOLI so značilne za topli pas, kjer je dovolj padavin (torej oceansko in kontinentalno vlažno podnebje), nastajajo pod listnatim gozdom, zaradi velike vsebnosti humusa in drugih rastlin pa so zelo rodovitne
Opiši grejzjome
GREJZJOMI so sive gozdne prsti, značilne za bolj suha kontinentalna območja, ampak prav tako pod listnatimi gozdovi, so manj rodovitne od kambisolov, ampak jih lahko s skrbnim obdelovanjem naredimo bolj primerne za kmetijstvo
Opiši černozjome
ČERNOZJOMI so značilni za kontinentalno polsuho podnebje, kjer je premalo padavin za gozd in zato tam uspeva visokotravna stepa, iz katere ob njenem odmiranju nastaja veliko humusa, ki ostane v humuznem horizontu in se ne izpere, ker ni dovolj padavin, visoka vsebnost humusa jim daje značilno črno barvo, spada med najrodovitnejše prsti na svetu
