RASTLINSTVO Flashcards
Kako lahko delimo rastlinstvo, glede na vpliv človeka?
NARAVNO: razvilo se je brez neposrednega vpliva človeka
KULTURNO: rastlinstvo, ki ga je človek prilagodil za svoje potrebe
Kako delimo rastline, glede na potrebo po vodi?
KSEROFITI so sušoljubne rastline, ki so se na pomanjkanje vode prilagodile s trni namesto listov, zaščitnimi prevlekami na listih, globokimi koreninami itd. (npr. kaktus)
HIGROFITI so rastline prilagojene na preveč vode oz. vodno okolje (npr. lokvanj)
MEZOFITI pa so navajeni na ravno pravšnjo količino vode (sem spada večina rastlinstva v Sloveniji)
Kako na rastline vpliva sončna svetloba?
Svetloba je osnovni vir energije za fotosintezo
Trajanje sončnega obsevanja oz. dostop do svetlobe določata rastni cikel rastlin
Poznamo sonceljubne (npr. sončnice) in sencoljubne rastline
Kako na rastline vpliva temperatura?
Vpliva na veliko življenskih procesov, kot so fotosinteza, celično dihanje, rast itd.
Pri visokih temperaturah uspeva veliko različnih vrst, medtem ko jih pri nizkih temperaturah preživi le malo
Večina rastlin se lažje prilagodi velikim temperaturnim razlikam kot pa pomanjkanju vode in svetlobe
Poznamo toploljubne (npr. oljke) in hladnoljubne (npr. ruševje) rastline
Kako na rastline vpliva prst?
Rastline iz prsti črpajo vodo in hranila
Prav tako rastlinstvo vzajemno vpliva na prst, njegovi ostanki se namreč pretvorijo v humus
Meje med vrstami prsti so zelo podobne menjam med rastlinskimi vrstami
Kako relief vpliva na rastlinstvo?
Vpliva posredno in sicer s podnebjem
Na gorskih pobočjih so izoblikovani rastlinski višinski pasovi: listnati, mešani, iglasti gozd, pas ruševja, pas visokogorskega travniškega rastlinstva
Velik pomen ima ekspozicija
Strmina pobočja vpliva na odtekanje vode in odnašanje prsti, na strmih pobočjih zaradi tega skoraj ni rastlinstva
Kakšen pomen ima rastlinstvo za človeka?
Vir hrane
Vir energije (npr. les), surovina za industrijo (npr. bombaž)
Proizvajalec kisika
Pomemben rekreacijski prostor
Kako je človek vplival na rastlinstvo?
Odstranil je naravno rastlinstvo in ga le delno nadomestil s kulturnim
Skrčil oz. preoblikoval je gozdove in travniško rastlinstvo
Izsuševal je mokrišča in s tem spremenil njihovo rastlinsko sestavo
Rastline je prenesel iz enega dela sveta v drugega
Z onesnaževanjem zraka je povzročil umiranje gozdov
Tropski deževni gozd
Je na območju ekvatorialnega podnebja, kjer so vse leto visoke temperature in je dovolj vlage
Rastlinstvo je bujno in vednozeleno
Drevesa so zelo visoka in krošnje imajo več nivojev
Rastlinstvo in živalstvo je izjemno raznoliko
Zaradi gostih krošenj je pri tleh zelo temačno in posledično tu uspeva zelo malo podrasti
Tropski svetli gozd
Bolj ko se oddaljujemo od ekvatorja, manj je padavin in drevesa so zato nižja in redkejša, vse več pa je travniškega rastlinstva (gozd postaja vse bolj svetel)
Savansko rastlinstvo
Na območju savanskega podnebja, kjer je premalo padavin za strnjen gozd
To rastlinstvo je travniško in med deževno dobo je ta trava bujna in visoka, medtem ko je med sušno dobo suha in nizka
Ob prehodu iz tropskega deževnega gozda v puščavo je vse manj dreves in vse več grmovja
Drevesa tu so nižja in posejana bolj na redko, imajo pa značilno “dežnikasto obliko krošnje”
Puščavsko rastlinstvo
Na območju puščav in polpuščav
Ali so tam šopasta trava, trmasti grmički in kaktusi ali pa rastlin sploh ni
Sredozemsko rastlinstvo
Na območjih sredozemskega podnebja, kjer so pozimi padavine, poleti pa je izrazita suša
Na pomanjkanje padavin so se tamkajšnje rastline prilagodile z debelejšimi listi, globokimi koreninami, eteričnimi olji, iglicami ipd.
Značilne rastline tu so zimzeleni listavci (zlasti hrast), nekateri iglavci (bor, cipresa), grmovje, aromatična zelišča
Makija je značilno zimzeleno sredozemsko grmičasto rastlinstvo
Vlažni subtropski in monsunski gozd
Drevesa so nižja in redkeje posejana, več je travniške podrasti
V vlažnem subtropskem gozdu so drevesa vedno zelena, ker je celo leto dovolj vlage, v monsunski gozdu v času suhega zimskega monsuna drevesa odvržejo liste
Listnati gozd
V zmerno toplem pasu (oceansko, kontinentalno vlažno), skoraj samo na severni polobli
Pozimi drevesa odvržejo liste
